Kolumna Dejana Vodovnika: Albanski rockerji

Če vprašaš povprečnega Slovenca, kakšno glasbo posluša, bo bržkone začel z dalmatinskimi klapami, nato pa morda celo nadaljeval z glasbeniki, ki so nominirani za srbske glasbene nagrade MAC; od Vilija Resnika, Jana Plestenjaka, Eve Boto, Žana Serčiča do Ruska Richieja, Rebeke Dremelj in Marka Zebre …

Koliko jih pa pozna albanske glasbenike? »Hm, zanimivo vprašanje,« je oni dan zastrigel z ušesi kolega, ki se na glasbo nekaj malega res spozna.

Da liberalne zahodne države ponujajo priložnosti za uspeh vsem, ki se dokažejo, brez ozira na korenine, je pravilo, ki se ne udejanja prepogosto. Begunci in migranti so soočeni z vedno zahtevnejšimi, celo nemogočimi pogoji za vstop v državo, redki, ki jim uspe, pa so največkrat potisnjeni na družbeno obrobje. Osamljeni primeri uspešnih ali celo zvezdniških priseljencev so pogosto slepilo, da koncept odprte in vključujoče egalitarne družbe vendarle deluje. S takšnimi primeri nam rada postreže pop glasba in priljubljene izvajalke albanskega rodu.

Rita Ora, Bebe Rexha in predvsem Dua Lipa zadnja leta obvladujejo svetovno pop glasbeno sceno, skupne pa so jim za zahodne zvezdnike manj običajne albanske korenine, na katere tudi s ponosom opozarjajo.

Britanski mediji ob nenadni slavi albanskih pevk poročajo o mladostni energiji, ki menda prežema Prištino. Povprečna starost tamkajšnjih prebivalcev je osemindvajset let, nočno življenje je temu primerno razgibano, lokalne oblasti postajajo ekološko ozaveščene, meščani pa redno poudarjajo, kako ponosni so na slavni rojakinji. Za neuradno himno mesta je obveljala uspešnica Rite Ora z naslovom Shine Ya light, ki jo je pevka leta s tam posnetim videospotom posvetila rodnemu kraju. Pop glasba, četudi popularna celo med srbskimi poslušalci, morda nima politične moči, da bi v zamahu opravila z dolgotrajnimi diplomatskimi pogajanji. Je pa namig, da ima lahko večji družbeni vpliv, kot bi ji pripisali na prvi pogled.

Pred časom je v Sloveniji prepevala italijanska pevka Anna Oxa, ki je popevkarsko kariero razširila prek italijanskih meja, čeprav poje le v italijanščini. Slovenci jo poznamo po prepoznavnem raskavem glasu, ki so ga včasih pogosto predvajale tudi slovenske radijske postaje: Senza pietà, È tutto un attimo, Un'emozione da poco ...

Rodila se je kot Anna Hoxha v Bariju albanskemu očetu Qazimu Hoxhi in italijanski materi. Kariero je zgradila predvsem kot pevka in tudi kot igralka in televizijska voditeljica. Italijansko občinstvo jo praviloma nagovarja kot pevko srca in velja za poosebitev italijanskega popevkarstva, tudi zaradi pogostega nastopanja na festivalu v San Remu.

Pred časom so mi na Hrvaškem, kjer sem služboval, opisali zgodbo menda prvega rockerja albansko-kosovskih korenin na Hrvaškem. To je Ismet Ukella, ki je žgal s skupino Pepermint z Reke. Bo držalo, za njim je fascinantna glasbena zgodba in po vseh parametrih sodi na seznam prvih rockerjev albansko-kosovskih korenin na Hrvaškem. V Sloveniji se, žal, ne spomnim nikogar!

Se pa spomnim, kako je pred leti v Ljubljani prepevala svetovna operna legenda, italijanski baritonist Leo Nucci, ki ga je na večeru opernih arij in duetov v Cankarjevem domu spremljala takisto slavna albanska sopranistka Inva Mula. Poslušali smo lahko tudi albansko jazz vokalistko Elino Duni …

Ampak kaj ko so vsi šli hitro v pozabo, in kot bi rekli nekateri: »Glavno, da vemo, kdo je zmagovalec Kmetije, Zvezde plešejo, The Biggest Loser Slovenije ali MasterChef Slovenije … To je bistveno. Koga pri nas zanima, kdo je bil Bekim Fehmiu?«
Aja, kdo je bil Bekim Fehmiu? Jugoslovanski igralec albanskega rodu, ki je naredil mednarodno kariero, sodeloval s producentom Dinom De Laurentiisom, Johnom Hustonom, Claudio Cardinale, Avo Gardner ... »To je bil velikan filma. Velik frajer,« je slišati.