Komentar Mateja Lahovnika: Plačna zmešnjava


Vlada in sindikati javnega sektorja so se pogovarjali o anomalijah plačne reforme, ki so jo sami nekaj mesecev prej sprejeli. Takrat so bila zaman opozorila, da je treba pri plačni reformi več denarja nameniti poklicem, ki jih na trgu dela primanjkuje, manj pa tistim, ki niso deficitarni. Zgodilo pa se je ravno nasprotno.
Največji zmagovalci plačne reforme so postali funkcionarji, največji poraženci pa nekateri poklici, ki jih že zdaj manjka kot vode v Sahari. Plača predsednika Komisije za preprečevanje korupcije se bo v naslednjih treh letih povečala za kar 76 odstotkov, ministri bodo od naslednjega mandata lahko računali na za od 38 do 41 odstotkov višje plače, poslanci pa na za od 45 do 50 odstotkov.
Mogoče je bil namen plačne reforme dober, toda rezultat spominja na znani rek, da je bog najprej sebi brado ustvaril.
Po drugi strani so februarska izplačila plač zelo razočarala mnoge zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, ki nam jih najbolj primanjkuje. Mogoče je bil namen plačne reforme dober, ampak rezultat spominja na znani rek, da je bog najprej sebi brado ustvaril. V nasprotnem primeru bi se plače zaposlenim v domovih za starejše in v zdravstveni negi zagotovo povečale precej bolj kot pa funkcionarjem. Po vladnih izračunih bo plačna reforma javnim uslužbencem v prihodnjih treh letih v povprečju prinesla za 22 odstotkov višje plače, ampak težava je, da bodo večje rasti plač deležni poklici, ki niso deficitarni, manj pa tisti, ki so. Drugače rečeno, v povprečju bodo javni uslužbenci v naslednjih treh letih res prejeli lepo porcijo segedin golaža, ampak nekateri bodo pri tem deležni mesa, drugi pa zelja. Največ zaposlenih trenutno primanjkuje v domovih za starejše in v zdravstvenih ustanovah.
Anketa Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je lani na primer pokazala zgodovinsko nizko raven zanimanja za zaposlitev v domovih za starejše. Manj kot tretjina razpisov za iskanje bolničarjev negovalcev, dietnih kuharjev, srednjih in diplomiranih medicinskih sester ter socialnih oskrbovalk je uspešnih. Ni težko ugotoviti, da se mladi za delo v teh ustanovah težko odločajo, ker je delo težko, plače pa slabe. S takšno reformo javnega sektorja, kot je trenutno, pa bo kadrovska stiska še večja.