Komentar Simone Fajfar: Slaba volja namesto primernih rešitev
Presneto veliko jeze in slabe volje je, vsaj na jugu Slovenije, prinesel razpis za sofinanciranje komunalne infrastrukture v romskih naseljih v letih 2025 in 2026, ki ga je lani objavilo ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Kot kažejo včeraj objavljeni rezultati prvega – in tudi edinega – roka v letošnjem letu, je ministrstvo že v prvem roku razdelilo tisti ubogi milijonček, ki je bil letos na razpolago.
A že prej so se kandidiranju na razpisu odrekli v Občini Kočevje. Župan Gregor Košir je jasen: sodelovanje na tem razpisu države bi pomenilo kršitev zakonodaje in načela enakosti pred zakonom. Župan pravilno ugotavlja, da občina pač ne sme komunalno opremljati na črno zgrajenih objektov, ki stojijo na večinoma uzurpiranih občinskih zemljiščih. Če bi sprejeli pravila igre, ki jih je postavila država, bi dejansko uzakonili in še dodatno spodbudili nezakonito gradnjo. Potrdili bi, da pravila za ene državljane veljajo, za druge ne.
Kočevski župan pa je obenem opozoril še na drug problem, ki greni življenje prebivalcem vsaj 15 vasi na Kočevskem, ki imajo manj kot 2000 prebivalcev in ki nimajo kanalizacijskega omrežja. Država niti ne pomisli, kako koristni bi bili razpisi za komunalno opremljanje manjših vasi, tako da bi izginili greznice, skrb za odplake in višji stroški, ki jih morajo ljudje vsak mesec plačevati komunali. Mar ni država – lahko tudi v imenu sedaj tako popularne ekologije – dolžna poskrbeti tudi za te prebivalce, ki so tudi davkoplačevalci?
Razpis je povzročil obilo slabe volje tudi v občini Ribnica. V rekordno kratkem času so pripravili projekt za komunalno ureditev romskega naselja Lepovče, kar bi bila naložba v višini 700.000 evrov. Toda njihova vloga je bila zavrnjena, ker bi se lahko prijavili le s projekti do 250.000 evrov. Ribniški župan Samo Pogorelc zato dviguje roke nad reševanjem romske problematike in bo vse Rome, ki bodo želeli rešitve za svoje probleme, usmeril na ministrstvo na Kotnikovo ulico 5 v Ljubljani.
Da na ministrstvu po svoje razumejo romsko problematiko, pa kaže tudi to, da je bilo med sedmimi projekti, ki so bili na razpisu izbrani, šest iz severovzhodne Slovenije in le eden iz Črnomlja, torej juga Slovenije, kjer je problemov z Romi največ.
