BIZARNA ZGODBA
Zaradi kumare osem let vlačenja po sodišču
Gorenjcu z balkona spolzela kumara in padla k sosedovim. Z ženo sta jo hotela nazaj, a zavrela je kri in padel je udarec.
Odpri galerijo
Kumara je šla iz rok v roke, odjeknile so zmerljivke, padel je udarec. FOTO: Marko Feist
ŠKOFJA LOKA – Naravnost bizarna zgodba o sosedskem sporu prihaja z gorenjskega konca dežele. Kumara – včeraj smo v trgovini za eno odšteli manj kot 40 centov – je tako sprla sosede, da se že skoraj desetletje ne povohajo več, raje so se vlačili po sodnijah in plačevali drage odvetnike. Pred nekaj tedni pa je ljubljansko višje sodišče v maratonski zgodbi le pritrdilo prvostopenjskemu: »Ni sporno, da sta pravdni stranki soseda in sta že dlje v konfliktnem odnosu. Sporno ni niti, da je bila povod za škodni dogodek 16. septembra 2009 kumara, ki je tožničinemu možu padla z balkona.«
In tako je zgodba pristala na sodnijah. Sosed je moral zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe najprej sesti na kazensko zatožno klop, prvostopenjsko sodišče ga je spoznalo za krivega, pritožbeno pa oprostilo.
Oškodovanko so s premoženjskopravnim zahtevkom poslali na pot pravde, v tem postopku pa je sosed vztrajal, da se ženske, ki je silila na njegovo zemljišče, ni niti dotaknil, kaj šele, da bi jo s komolcem udaril v glavo. Po njegovem se je z glavo sama udarila v podest hiše, njenega moža pa je celo obtožil, da je proti njemu zalučal kumaro. Potožil je še, da je ženska med incidentnim dogodkom njega in njegovo družino obmetavala z zmerljivkami, da so srbjanarji, ciganarji in mamilarji.
Vse skupaj je šlo tako daleč, da so morali med sojenjem celo opraviti rekonstrukcijo dogodka. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožnica soseda zares žalila ter rinila na njegovo zemljo, da bi prišla do svoje kumare. Toda to soseda še ne opravičuje, da bi jo zaradi tega smel lopniti po glavi. Zadoščenje za njene žalitve in varstvo pred vznemirjanjem posesti bi namreč moral poiskati po pravni poti.
Potem ko so upoštevali tudi dejstvi, da je oškodovanka starejša oseba, toženec pa precej mlajši in močnejši od nje, in ga ni izzivala k pretepu, so ženski prisodili 1635 evrov odškodnine. Plačati ji jo mora sosed, pa ne samo toliko; ker je bila tožba vložena že leta 2010, ji vse do danes pripadajo tudi obresti.
Ženska je sicer od soseda hotela še precej višjo odškodnino zaradi tako imenovanega načela pravičnosti, »saj je toženec učitelj na srednji šoli, zato je bilo njegovo ravnanje še toliko bolj nedopustno«. Pa so jo sodniki podučili, da ne more terjati večje satisfakcije za svoje poškodbe le zaradi tega, ker je nasprotna stranka pač učitelj.
Naravnost neumno je bilo denimo sodno preganjanje – vmes tudi vihtenje pesti – med skupino sprtih sorodnikov. Petnajst let so se vlačili po sodnijah, slišali 34 različnih sodb, za odvetnike zmetali več 84 tisočakov, stroški postopkov na sodiščih pa so presegli 100 tisočakov. Potem pa so le ugotovili, da se jim ne splača več, in so zakopali bojne sekire.
Soseda v hiši dvojčku sta se pravdala za 15 tisočakov, ker se je eden tuširal ponoči, drugega pa je hrup zaradi tankih sten neizmerno motil. Pravdo so končali s poravnavo oziroma z obljubo toženca, da nočnega tuširanja ne bo več. Drug moški je soseda neuspešno tožil za 100 evrov. Dal je izprazniti greznico ob svoji hiši, pa je bila čez dva tedna znova polna. Prepričan je bil, da so sosedje svoje fekalije preprosto prelili v njegovo greznico.
Skupina v bloku živečih Ljubljančanov pa je neuspešno tožila sosedo, ki je na svoji zemlji naročila posek 25 dreves, njihovi avtomobili pa naj bi zaradi tega na parkirišču ostali brez sence. Sodišče jih je zavrnilo, da že zato, »ker sence ni mogoče obvladovati, nad njo niti ni mogoče imeti posesti«.
Žalila je, a mahniti je ne bi smel
Toda pozor, kumara je pristala na sosedovih tleh. Nesrečni S. Ž. je o tem, kaj se mu je zgodilo, potožil ženi, in odpravila sta se ponjo. Iz vsega skupaj pa je nastal pravi direndaj. Ni sicer znano, kdo je kumaro prvi pobral s tal, naj bi si jo pa sosedje med burnim prerekanjem kar nekaj časa podajali (jemali) iz rok v roke. Žena S. Ž. jo je nato odločno pograbila zase, jezni sosed pa naj bi jo mahnil in ji pozneje očital, da je nezakonito tacala po njegovi zemlji.1635 evrov odškodnine so prisodili lastnici kumare.
In tako je zgodba pristala na sodnijah. Sosed je moral zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe najprej sesti na kazensko zatožno klop, prvostopenjsko sodišče ga je spoznalo za krivega, pritožbeno pa oprostilo.
Oškodovanko so s premoženjskopravnim zahtevkom poslali na pot pravde, v tem postopku pa je sosed vztrajal, da se ženske, ki je silila na njegovo zemljišče, ni niti dotaknil, kaj šele, da bi jo s komolcem udaril v glavo. Po njegovem se je z glavo sama udarila v podest hiše, njenega moža pa je celo obtožil, da je proti njemu zalučal kumaro. Potožil je še, da je ženska med incidentnim dogodkom njega in njegovo družino obmetavala z zmerljivkami, da so srbjanarji, ciganarji in mamilarji.
Vse skupaj je šlo tako daleč, da so morali med sojenjem celo opraviti rekonstrukcijo dogodka. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožnica soseda zares žalila ter rinila na njegovo zemljo, da bi prišla do svoje kumare. Toda to soseda še ne opravičuje, da bi jo zaradi tega smel lopniti po glavi. Zadoščenje za njene žalitve in varstvo pred vznemirjanjem posesti bi namreč moral poiskati po pravni poti.
Sosedove je obmetavala z zmerljivkami, da so srbjanarji, ciganarji in mamilarji.
Potem ko so upoštevali tudi dejstvi, da je oškodovanka starejša oseba, toženec pa precej mlajši in močnejši od nje, in ga ni izzivala k pretepu, so ženski prisodili 1635 evrov odškodnine. Plačati ji jo mora sosed, pa ne samo toliko; ker je bila tožba vložena že leta 2010, ji vse do danes pripadajo tudi obresti.
Ženska je sicer od soseda hotela še precej višjo odškodnino zaradi tako imenovanega načela pravičnosti, »saj je toženec učitelj na srednji šoli, zato je bilo njegovo ravnanje še toliko bolj nedopustno«. Pa so jo sodniki podučili, da ne more terjati večje satisfakcije za svoje poškodbe le zaradi tega, ker je nasprotna stranka pač učitelj.
Kandidati za Stelline nagrade
Marsikateri slovenski sosedski spor ima podobno bizarno ozadje, kot ga je imel škofjeloški. Prislužil bi si lahko celo kandidaturo za Stellino nagrado, ki jo zaradi najbizarnejših sodnih postopkov podeljujejo v ZDA, poimenovali pa so jo po Stelli Liebeck, ki se je polila z vročo kavo iz McDonaldsa, dobila pa je več kot dva milijona dolarjev odškodnine, saj je ni nihče opozoril, da se lahko z njihovim izdelkom opeče.Naravnost neumno je bilo denimo sodno preganjanje – vmes tudi vihtenje pesti – med skupino sprtih sorodnikov. Petnajst let so se vlačili po sodnijah, slišali 34 različnih sodb, za odvetnike zmetali več 84 tisočakov, stroški postopkov na sodiščih pa so presegli 100 tisočakov. Potem pa so le ugotovili, da se jim ne splača več, in so zakopali bojne sekire.
Umrlo kar sedem sodnikovEtiketo bizarno si zagotovo zasluži tudi verjetno najdaljši sodni postopek na slovenskih sodiščih, v ozadju katerega je bil prav tako sosedski spor. Dolenjca sta se tožarila, komu pripada 16 metrov dolg in en meter širok pas zemlje, ki je ločeval njuna vrtova. Tožba je bila vložena 14. januarja 1955. Prvi narok je bil razpisan julija tega leta, a je odpadel. Minevala so leta, v zgodbi so se zamenjevali sodniki in odvetniki. V zadevi je razsojalo kar osem sodnikov, sedem jih je med pravdanjem umrlo. Zadnji odvetnik v tej zgodbi pa je leta 2003 od osmega sodnika zahteval: »Končaj že ta čreva.« In po 48 letih so primer zaključili s poravnavo.
Soseda v hiši dvojčku sta se pravdala za 15 tisočakov, ker se je eden tuširal ponoči, drugega pa je hrup zaradi tankih sten neizmerno motil. Pravdo so končali s poravnavo oziroma z obljubo toženca, da nočnega tuširanja ne bo več. Drug moški je soseda neuspešno tožil za 100 evrov. Dal je izprazniti greznico ob svoji hiši, pa je bila čez dva tedna znova polna. Prepričan je bil, da so sosedje svoje fekalije preprosto prelili v njegovo greznico.
Skupina v bloku živečih Ljubljančanov pa je neuspešno tožila sosedo, ki je na svoji zemlji naročila posek 25 dreves, njihovi avtomobili pa naj bi zaradi tega na parkirišču ostali brez sence. Sodišče jih je zavrnilo, da že zato, »ker sence ni mogoče obvladovati, nad njo niti ni mogoče imeti posesti«.
