Slovenija je daleč naokoli znana po izjemnem vinu, ki ga vinogradniki v potu svojega obraza pridelujejo in negujejo v treh vinorodnih deželah. Vinorodna dežela Primorska združuje Vinorodne okoliše Goriška brda, Vipavska dolina, Kras ter slovenska Istra, v Vinorodno deželo Posavje spadajo Vinorodni okoliši Dolenjska, Bela krajina in Bizeljsko-Sremič, Vinorodna dežela Podravje pa ima okoliša Prekmurje ter Štajerska Slovenija. Spremembe so edina stalnica v našem življenju, tega se zavedajo tudi naši vinarji in vinogradniki. V to jih silijo tudi podnebne spremembe, ki se dogajajo v Sloveniji.

Toča vzela vse

O tej temi so govorili na zadnji skupščini Zveze društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis; potekala je na Zaplazu, kjer ima sedež Vinogradniško-turistično društvo Čatež pod Zaplazom. Člani so se prvič uradno seznanili s predlogom spremembe regionalizacije vinorodnih dežel in okolišev. »To je pobuda, da se menjajo vinorodne dežele oz. geografska območja. Klimatske spremembe so rakasta rana vinogradništva,« opozarja predsednik zveze Vinis Blaž Zagmajster, vinogradnik iz Orešja na Bizeljskem, ki je v imenu pridelovalcev bizeljsko-sremiškega okoliša opozoril na težave in predlagal nekaj rešitev. Vse težave imajo skupni imenovalec, podnebne spremembe.

Predsednik zveze Vinis Blaž Zagmajster, vinogradnik iz Orešja na Bizeljskem, je predstavil pobude za spremembo meja. FOTO: Drago Perko

»Če povem konkretno. Toča in pozeba sta najbolj pereč problem. Leta 2023 smo imeli na območju Vinorodnega okoliša Bizeljsko-Sremič katastrofalno točo, ki je v dveh tednih zdesetkala vinograde od Sremiča do Bizeljskega. Zakon dovoljuje nam, fizičnim osebam, da dokupimo količine grozdja po naravnih nesrečah, ki nam vzamejo več kot 60 odstotkov pridelka. A le znotraj vinorodnega okoliša. Toda če je ta tak, kot je pri nas zdaj, se postavlja vprašanje: kje naj vinogradnik sploh kupi v svojem vinorodnem okolišu? Nič ne moremo. Ekološka pridelava je v duhu zelenega prehoda realnost nas in Evrope. Če pogledamo to, pa tega grozdja sploh ne moreš kupiti v primeru ujme,« pove Zagmajster o tem, v kakšni stiski se je znašel vinorodni okoliš, ki je sestavljen iz treh podokolišev: Vinorodni podokoliš Bizeljsko, Vinorodni podokoliš Sremič in Vinorodni kraj Kapele. Zagmajster in ekipa s tega konca Slovenije si zato prizadevata, da bi se podokoliš pridružil okolišu Štajerska Slovenija, ki je sicer del Vinorodne deleže Podravje. »To namero so vinogradniki z levega brega Save jasno in enotno izkazali na izrednih skupščinah društev. Glede na to, da člani društev predstavljajo veliko večino vinogradnikov, menimo, da je s tem izražena jasna namera večine. Ob upoštevanju dejstev, da je obstoječi Vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič geografsko omejen na južni strani na reki Savi in na severni strani na Posavsko hribovje ter da na tem območju ni niti ene predelovalne kleti, ki bi permanentno odkupovala grozdje (edina predelovalna klet na tem območju, Vino Brežice, je ugasnila v stečaju že davnega leta 2009), hitro ugotovimo, da je ta vinorodni okoliš premajhen,« povedo na Bizeljskem.

VIR: VINIS

Po novem dve vinorodni deželi

Zagmajster je na skupščini spomnil, da celotna razdelitev vinorodnih dežel kliče po spremembah. »Obstoječa razporeditev izhaja iz časov Jugoslavije, ko govorimo o vinorodnih rajonih, danes so to tri vinorodne dežele. Bom dal za primer Vinorodno deželo Podravje – šlo naj bi za geografsko enoto, ki jo determinirajo vodotoki, ki se zlivajo v Dravo. V to vinorodno deželo spada tudi prekmurski vinorodni okoliš, ki nima zveze z Dravo, daleč je od Mure, kaj šele od Drave. Tudi v Vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija je več območij (Štajerska Slovenija spada tudi podokoliš Šmarje-Virštanj), ki spadajo v Vinorodno deželo Podravje, a se reke, ki jih determinirajo, stekajo v Savo,« opozarja.

V luči integracij bi bilo smiselno, pravijo vinogradniki, da se obstoječi Vinorodni deželi Podravje in Posavje združita v enotno – predlagali so ime Kontinentalna Slovenija, saj ima celotno območje od Bele krajine do Prekmurja kontinentalno klimo, s podobnimi talnimi razmerami, ki vplivajo na organoleptične lastnosti vina. »Vemo, da so si laški rizlingi od Bele krajine do Prekmurja podobni in jih ne moremo enačiti z laškimi rizlingi iz Vipavske doline. V tem kontinentalnem delu Slovenije imamo še eno skupno značilnost, in sicer modro frankinjo, ki jo prav tako pridelujemo vse od Bele krajine do Prekmurja,« razložijo poznavalci.

Vinarji in vinogradniki se morajo odločiti, kako naprej. FOTO: Drago Perko

Kot nam je povedal Miran Jurak, predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske, bo pripravljena analiza, ki bo predstavila pluse in minuse predlaganih sprememb, do njih se bodo opredelili tudi zveze in društva ter vinska stroka. Dolenjci podpirajo spremembe do te mere, da ne bo poslabšala statusa območij, ki jih pokriva Zveza društev vinogradnikov Dolenjske. »Z enotno Vinorodno deželo Kontinentalna Slovenija (kot druga bi še naprej obstajala Vinorodna dežela Primorska; op. a.) bomo rešili marsikateri takšen problem, saj bodo lahko vinske kleti v primeru pomanjkanja grozdja v domačem lokalnem okolju to odkupile iz drugih delov kontinentalne Slovenije, saj vendarle ujme ne klestijo po vsej Sloveniji. Torej vas pozivamo, da vsi skupaj s preudarnostjo pomagamo reševati slovensko vinogradništvo in odpravimo nesmiselne administrativne ovire ter podpremo omenjene predlagane rešitve,« še piše v dopisu, ki so ga prejela društva.