Velika Sebastianova vrnitev s prvotnimi plesalkami
Sebastian je na slovenski sceni čez noč postal najstniški idol. Skupaj s plesno skupino Sebastianke je z lahkotnimi plesnimi pop ritmi osvajal odre po vsej Sloveniji in kjer koli je nastopil, so se pojavile gruče oboževalcev. Podal se je tudi v voditeljske vode, že leta ima svojo plesno šolo, s katero se je uveljavil tudi v tujini. Njegove poti s plesalkami so se sicer za nekaj časa razšle, a so ga ljubezen do glasbe, nostalgija in lepi spomini pripeljali nazaj na sceno. Ponovno se je združil z dekleti in letos se po več kot poldrugem desetletju vračajo na sceno v originalni zasedbi.
Zakaj ste se odločili za vrnitev in združitev s plesalkami, ki so vas nekoč spremljale na odrih?
Dolga leta je v meni želja, da bi se mi pridružile pri vsaj eni pesmi. Skupaj smo obredli praktično vse največje odre v državi in po več kot 15 letih odmora sem si tega želel kot spomin na vse, kar smo skupaj doživeli. Projekt Popstars reUnited je bil prava priložnost, da ponovno zablestijo. Opogumile so se in hitro obžalovale, da se za ta korak niso odločile prej.
Ali bo šlo za občasne nastope ali načrtujete redno sodelovanje?
To prepuščam dekletom. Prvo in najpomembnejše vodilo je, da morajo uživati. In dokler se bomo imeli tako lepo, kot se imamo zadnjega pol leta, mislim, da ni skrbi, da se ne bi imeli noro in da ne bi redno nastopali.
Kako pogosto se srečujete?
Vsaj enkrat ali dvakrat na leto se dobimo na kosilu in obdelamo vse, kar se nam je zgodilo od zadnjega srečanja. Je pa zdaj, ko se peljemo na nastope, vse drugače. Dekleta so postale mame in velikokrat ob druženju samo obmolknem, jih gledam in si mislim, kako zelo srečen sem lahko, da so ob meni.
Je zasedba povsem enaka?
To je bilo tudi bistvo. Da se mi na odru pridružijo originalne Sebastianke, kot so se takrat poimenovale. Priznati moram, da so do sebe še vedno zelo stroge. Za vsakega od mojih glavnih hitov imamo namreč pripravljeni dve koreografiji, enostavnejšo in precej kompleksnejšo. Ko sem jim predlagal, da bi plesali preprostejše, da bi bile na odru čim manj v stresu, so idejo že v kali zatrle in rekle, da si tega ne dovolijo.
V kakšni plesni kondiciji so?
Izjemni! Čeprav niso čisto vse aktivne v svetu plesa, imajo še vedno veliko kondicije. Kljub temu so imele določene pomisleke, a sem jim rekel, naj jih ne skrbi, saj bodo od publike dobile toliko energije, da bodo kar poletele. In so res. Po prvih treningih so bile določene mišice precej boleče, a se telo, ki je enkrat že bilo v plesni kondiciji, hitro postavi na svoje mesto. Ko smo po koncertu Popstars reUnited v Ljubljani naredili nekajtedenski odmor, so ples pogrešale. Zdaj pa tako ali tako začenjamo treninge za 10. oktober, ko bomo stopili na veliki oder v dvorani Tabor Maribor. Ob tej priložnosti smo že pred tremi leti ob prvih koncertih kot Popstars United vzpostavili svojo spletno stran popstars.si. Zdaj so se nam pridružile še Power Dancers in smo stran osvežili ter dodali kar nekaj foto in video gradiva za obujanje spominov.
Po prvih treningih so bile določene mišice precej boleče, a se telo, ki je enkrat že bilo v plesni kondiciji, hitro postavi na svoje mesto.
Pripravljate nov program?
Odziv na program v Media Centru je bil res izjemen, saj smo peli pesmi, ki so zaznamovale generacije mladih. Imamo srečo, da jih danes z nami prepevajo vse generacije, nekatere so kar ponarodele. Prav tako smo vsi nekoliko starejši in precej bolj zreli, tako da zdaj na ves glas pojejo tudi moški. Mariborskega koncerta se veselim, ker bo parter odprt izključno za polnoletne, da bodo lahko neobremenjeno tudi nazdravljali, na delu tribun pa bodo z nami lahko tudi mladoletni, česar v Ljubljani ni bilo. Ker sem lastnik plesne šole in me veliko plesalcev želi priti pogledat še v pevski luči, bo imel ta večer prav posebno težo. Pa tudi nastop pred domačo publiko, plesalci, prijatelji, nekdanjimi sošolci in vsemi drugimi, ki pridejo na našo 'čago', ima vedno čisto poseben čustveni naboj.
Sebastianke so zdaj zrele ženske. Kako jih vidite sami in v čem so se spremenile?
V resnici se niso veliko spremenile. Drži, da so se morda nekoliko umirile, da so teme pogovorov drugačne, ker nam vsakdan okupirajo druge stvari kot takrat. A najlepše je opazovati, kako se pozitiva med nami ni izgubila. Preden smo se družili tako redno kot zdaj, smo se videvali le enkrat ali dvakrat letno, a vsakič je bila energija enaka, kot da bi bili nazadnje skupaj pred tednom dni. Prav to je vredno ogromno, veliko pove o naši povezanosti, predvsem pa se je treba zavedati, da ni tako zelo samo po sebi umevno. Življenje je prekratko, da bi človek izgubljal čas v napačnem okolju in z napačnimi ljudmi. Zame je pomembno, da imam okrog sebe čim več takšne energije, kot je imajo moje Sebastianke.
Življenje je prekratko, da bi človek izgubljal čas v napačnem okolju in z napačnimi ljudmi.
Torej so zelo pogrešale ples in nastope z vami?
Zelo! Zdaj se celo dogovarjajo, da bodo začele hoditi k meni na redne treninge zumbe. Ples priporočam vsem prav zato, ker je to najboljša seansa po napornem dnevu, ko se lahko na izjemen način ob dobri glasbi v izvrstni družbi znoriš in izprazniš glavo vse navlake, ki se nabere čez dan. Velikokrat se šalim, da je zame ples najboljša možna psihoterapija ob koncu vsakega dne, da ne zblaznim.
Kako je na vajah?
Noro — to je beseda, ki najbolje opiše vzdušje. Veliko smeha, zabave, potenja, pa seveda tudi nekaj čvekanja, ki sodi zraven, ker nismo stroji. Zdaj se veliko bolj zavedamo, kakšno srečo imamo, da lahko vse to živimo in izkusimo, zato se na treningih na nastope tudi zelo intenzivno pripravljamo. Ravno zato, da lahko potem nastope do konca užijemo in nismo v stresu, da bi kje šlo kaj narobe. Na družbenih omrežjih lahko delim kar nekaj utrinkov s teh druženj, kar pred 20 leti ni bilo mogoče v takšni obliki in obsegu.
Bi z nami delili kakšno starejšo ali novejšo anekdoto?
Teh je toliko, da sploh ne vem, kje začeti. Od tega, da smo kdaj kje prespali in se še danes spominjamo vseh vragolij, ki smo jih ušpičili, do tega, kje vse smo nastopili in kakšno publiko smo imeli. Res se nam je veliko zgodilo v 25 letih, a kljub temu upam, da so najlepši spomini in utrinki še vedno pred nami.
