Dvignjene pesti in grožnje z novo stavko

LJUBLJANA – »Hočemo višje plače, hočemo spoštovanje in ne pristajamo več na to, da je delo v vzgoji in izobraževanju popolnoma razvrednoteno,« je včeraj ob zvokih modrih protestnih trobent in revolucionarnih pesmi odmevalo po prestolnici, kjer so po policistih in delavcih v zdravstvu stavkali še šolniki, zbrani v sindikatu Sviz, in začasno zaokrožili enega največjih stavkovnih plazov v zadnjih letih.

Z več kot 285 avtobusi so se pripeljali na Kongresni trg kar celotni kolektivi vrtcev in srednjih, osnovnih in glasbenih šol ter drugih izobraževalnih ustanov iz vse Slovenije. Organizatorji so poskrbeli za motivacijski nabor glasbe: množico protestnikov so pred govori predstavnikov glavnega stavkovnega odbora ogrevale pesmi Računajte na nas, Internacionala, Revolucija in podobne. Vreme je šlo stavkajočim na roko, saj je iz zelo hladnega meglenega jutra nastal prav prijeten, topel in sončen dan.
Točno opoldne pa je bilo konec prijetnega martinčkanja in šlo je zares. Največja stavka šolnikov, ki se zadnje čase raje imenujejo izobraževalke in izobraževalci, se je uradno začela. Predsednica glavnega odbora sindikata Jelka Velički je najprej sporočila, da so iz jutranjih prijav našteli kar 40.000 zaposlenih, ki stavkajo, na Kongresnem trgu naj bi se jih zbralo po oceni organizatorjev okoli 20.000. »Vladi ne bomo popustili. Vredni smo, da je naše zahtevno in odgovorno delo tudi primerno plačano,« je poudarila in še enkrat naštela njihove zahteve. To so višje plače vseh, od vrtca do univerze, regres 1200 evrov za zaposlene z minimalnimi plačami in ovrednotenje razredniškega dela.

Šeststo evrov za pomočnico vzgojiteljice

Največ pozornosti izobraževalk in izobraževalcev je seveda pritegnil glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, ki je imel govor zadnji. Ob glasnem navijanju protestnikov s trobentami in piščalkami ter visoko dvignjenimi pestmi je najprej zagotovil, da jih je v te množične proteste vlada dobesedno prisilila in da jim, izčrpanim od pogajanj, pravzaprav nič drugega ni preostalo.
»Ne pristajamo več na razvrednotenje našega dela in poklica. Vladi sporočamo, da ne bomo več žrtve napačne in zgrešene politike. Zakaj je naše delo za 500 evrov slabše plačano kot delo drugih z enako izobrazbo? Zahtevamo samo to, da nas plačajo enakovredno.« Pri tem je očitke, da gre pri njihovi stavki za predvolilno izsiljevanje, zavrnil z besedami, da že tri leta pozivajo vlado, naj ne varčuje najbolj prav pri vzgoji in izobraževanju, svoj govor pa je končal z napovedjo nove splošne stavke 14. marca, če jih vlada ne bo prej slišala, in pozval vse prisotne, naj potrdijo, ali so za to. Seveda so njegov predlog vsi podprli z visoko dvignjenimi pestmi.

Med dvajsettisočglavo množico so bile tudi vzgojiteljice iz vrtca Braslovče. V njihovem imenu nam je Lea Presker povedala, da je zelo žalostno, da je v tej državi vzgojiteljica s svojo plačo 1000 evrov neto lahko celo zadovoljna, sramotno in žaljivo pa je, da pomočnice vzgojiteljic za enako delo kot vzgojiteljice, ki je, mimogrede, zelo zahtevno in odgovorno, dobivajo plačano samo od 600 do 680 evrov.

Tudi učiteljica glasbe z ljubljanske osnovne šole Savsko naselje Palmira Klobas Pečnik je bila zelo odločna: »Na naši osnovni šoli danes ni bilo niti enega učenca, kar pomeni, da imamo veliko podporo. Vsi nas spoštujejo, le oblast nas zaničuje,« je bila ogorčena nad odnosom oblasti do njih.