Ljubljanski botanični vrt med sedmimi najboljšimi na svetu

LJUBLJANA – Na nedavnem kongresu evropskih botaničnih vrtov Eurogard v Lizboni so uradno objavili, da je med prvimi sedmimi botaničnimi vrtovi, ki so pridobili akreditacijo Mednarodne organizacije botaničnih vrtov (BGCI), tudi Botanični vrt Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Pomen izjemno prestižnega priznanja je še večji, če vemo, da ta ugledna organizacija vključuje kar 3500 botaničnih vrtov z vsega sveta, se pravi, da se je ljubljanski botanični vrt (LBV) uvrstil med peščico, ki je uspešno prestala zahtevno strokovno preverjanje izpolnjevanja pogojev in pridobila znak akreditiranega botaničnega vrta BGCI. Poleg slovenskemu je ta čast pripadla še po enemu vrtu iz Etiopije, ZDA, Mehike, Velike Britanije, Laosa in Avstralije.

»To mednarodno priznanje je velika nagrada za naše delo, ki zajema upravljanje vrta, ohranjanje rastlinskih vrst, odpiranje vrta javnosti in raziskovalno delo. Obenem je to potrditev, da smo na pravi poti pri doseganju ciljev razvoja sodobnih botaničnih vrtov in globalne strategije pri ohranjanju rastlinskih vrst. Akreditacija BGCI ima za nas še večjo veljavo, ker denar za delovanje vrta, v katerem je redno zaposlenih le osem ljudi, samo deloma prispeva država, preostalo pa moramo zaslužiti na trgu. Vsekakor je uvrstitev med sedem najbolje delujočih botaničnih vrtov na svetu tudi priznanje Univerzi v Ljubljani in Biotehniški fakulteti, katere del smo vse od leta 1920, ter Mestni občini Ljubljana, ki zgledno sodeluje z vrtom in mu je letos podelila plaketo,« je pomen odmevnega dosežka v mednarodnih krogih ocenil dolgoletni vodja LBV dr. Jože Bavcon in pristavil, da se jim s tem botaničnim ISO-standardom še bolj na široko odpirajo vrata v vse botanične vrtove, člane BGCI.

Uspešno ohranjanje rastlinskih vrst

Spregledati tudi ne smemo, da se je LBV uspelo prebiti v prvo skupino akreditiranih botaničnih vrtov BGCI, saj doslej takšnega preverjanja njihovega delovanja ni bilo. Ker pa je članstvo v tej mednarodni organizaciji v zadnjih letih skokovito naraščalo, so se v njenem vodstvu v Londonu odločili, da na osnovi mednarodno priznanih standardov poiščejo tiste, ki najbolj celovito izpolnjujejo vsa kakovostna merila, druge pa spodbudijo, da izvajanje svojega poslanstva izpopolnijo in se za akreditacijo potegujejo v naslednjih letih.

»Naša prednost je bila v tem,« pravi raziskovalka v LBV mag. Blanka Ravnjak, »da smo marsikaj postorili že v minulih letih in o tem ob različnih priložnostih seznanjali tujo strokovno javnost, mnogi ugledni evropski botaniki in vrtnarji pa so si rezultate našega dela ogledali tudi od blizu v Ljubljani. Zato smo laže izpolnili obsežen obrazec za akreditacijo in priložili številna dokazila o dejanskem izvajanju raznovrstnih dejavnosti vrta.«

Pri ugotavljanju ustreznosti LBV so ocenjevalno komisijo prepričali rezultati, ki jih njegova maloštevilna ekipa dosega na področju ohranjanja rastlinskih vrst v vrtu in naravi, pri čemer nadaljuje žlahtno tradicijo leta 1810 pod vodstvom licejskega učitelja naravoslovja in botanike Franca Hladnika ustanovljenega Vrta domovinske flore. Tako na tri hektarje velikem prostoru ob Ižanski cesti raste več kot 5000 (označenih!) rastlinskih vrst oziroma dobrih 15.000 posameznih rastlin in 350 dreves.

Med njimi je tudi veliko slovenskih endemitov, od katerih so ob našem obisku cveteli rebrinčevolistna hladnikija, polegla medvejka in pironova meteljka. Obenem na dva hektarja velikem suhem travniku, ki so ga v Rojah ob Savi najeli leta 2000, varujejo rastline v naravi. Skrbijo pa tudi za pet rastlinjakov s skupno površino 2000 kvadratnih metrov.

Zato bi bil že čas, da država naposled poskrbi za njegov gmotni položaj, saj gre navsezadnje za najstarejšo kulturno, znanstveno in izobraževano ustanovo z neprekinjenim delovanjem pri nas.