Najstarejše glasbilo na svetu: če je bila piščal, sploh ni bila slaba (FOTO)
Leto 2025 je na Cerkljanskem v znamenju prav posebne obletnice – 30. obletnice najdbe najstarejšega glasbila na svetu, neandertalčeve piščali iz Divjih bab. Zavod za turizem Cerkno skupaj z Narodnim muzejem Slovenije in partnerji pripravlja serijo pestrih dogodkov, ki bodo osvetlili to izjemno najdbo z vidikov zgodovine, kulture, glasbe in turizma. Eden od vrhuncev praznovanja bo razstava Neandertalčeva piščal. 60.000 let glasbe, ki jo pripravlja NMS.
Odprtje bo 20. maja v prostorih muzeja, nato pa se bo decembra selila v Cerkljanski muzej. V znamenju glasbe bo praznovanje zaznamovala tudi letošnja 30-letnica festivala Jazz Cerkno (23.–25. maj). Festivalsko dogajanje bo poleg vrhunske glasbene ponudbe poudarilo povezavo neandertalčeve piščali s koncertom zasedbe Gombač, Vollmaier, Krhlanko.
1995. so našli stegnenico mladega jamskega medveda.
V soboto, 31. maja, se na Reki v dolini reke Idrijce obeta že tradicionalni festival Glas piščali. V petek, 18. julija – točno na dan 30. obletnice najdbe –, pa bo na Glavnem trgu v Cerknem velik koncert zasedbe TačMi Brass Band in Magnifica. Dan pozneje bodo oder zavzeli Jazz Punt Big Band in Boštjan Gombač.
Štiri luknje
Ali je kost z luknjicami res piščal, so se spraševali vsi tisti, ki so videli naluknjani del okostja jamskega medveda. Drago Kunej, dipl. inženir elektrotehnike, višji znanstveni sodelavec, docent za področje etnomuzikologije in vodja zvočnega arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, je že pred leti dokazal, da nanjo lahko zares igramo ali, drugače rečeno – iz nje izvabljamo zvoke. Kakor koli že – kost z luknjicami iz arheološkega najdišča v jami Divje babe naj bi bila najstarejše glasbilo na svetu.
Ni nujno, da je šlo za izražanje emocij ali zabavo.
Povzetek poročila o pomembni arheološki najdbi na Idrijskem raziskovalcev Ivana Turka, Janeza Dirjeca in Borisa Kavurja pravi, da so raziskave v paleolitskem jamskem najdišču Divje babe (450 m) v dolini Idrijce pri kraju Reka v zahodni Sloveniji potekale od leta 1980. Gre za pomembno najdišče v predgorju Julijskih Alp z več kot 12 metrov debelimi usedlinami. V jami Divje babe je veliko arheoloških najdb, kosti 58 različnih živalskih vrst (prevladuje jamski medved) do kamnitih in koščenih orodij, ki sta jih izdelovala in uporabljala najprej neandertalec v srednjem paleolitiku in nato kromanjonec, najstarejši moderni misleči človek v Evropi, v mlajšem paleolitiku. Odlični rezultati in odkritja so dvignili to jamsko najdišče med najpomembnejša najdišča stare kamene dobe v svetu ob doslej v Sloveniji najbolj znano Potočko zijalko na Olševi.
Med izkopavanji Janeza Dirjeca in Ivana Turka so leta 1995 našli stegnenico mladega jamskega medveda, ki ima na zadnji strani štiri umetne luknje: dve celi in dve polovični. Piščal je bila na obeh koncih polomljena, narejena pa je bila iz kosa cevaste kosti mladega jamskega medveda.
Vanjo so izvrtane luknjice, ki ustrezajo razmiku prstov na roki. »Ker poznamo podobne predmete samo iz obdobja mlajšega paleolitika in se razlagajo kot glasbila, ni izključeno, da smo na sledi doslej najstarejšemu glasbilu v Evropi. Seveda, če se potrdi domneva, da je luknje naredil človek, v tem primeru verjetno neandertalec. Druga najbolj sprejemljiva razlaga je, da je luknje naredila neka večja zver. Zaenkrat na kosti nismo odkrili nobenih drugih sledov zob,« so ob najdbi zapisali raziskovalci arheološkega najdišča Divje babe na Idrijskem.
Rapsodija jamskega medveda
Poseben prispevek ob letošnji obletnici bosta glasbeno-plesna predstava Rapsodija jamskega medveda in istoimenski dokumentarni film, ki nastajata pod vodstvom režiserja Mihe Čelarja in njegove ekipe. Predstava, ki združuje sodobno plesno koreografijo in avtorsko glasbo Boštjana Gombača, obiskovalce popelje v skrivnostno obdobje neandertalcev in jamskih medvedov, kjer se glasbena ekspresija prepleta s plesno zgodbo o sobivanju človeka in narave. Dokumentarni film pa bo razkril zakulisje nastajanja predstave ter odstiral širši pomen najdbe neandertalčeve piščali in njen vpliv na znanost, umetnost in kulturno zavest. Predstava bo na ogled od septembra, dokumentarni film pa bo premiero doživel leta 2026.
Zgolj domneva
Dr. Drago Kunej se že od odkritja domnevne koščene piščali ukvarja z akustičnimi raziskavami tega glasbila, svoja spoznanja pa je objavil v več znanstvenih člankih. Zvočne možnosti koščene piščali je večkrat javno predstavljal samostojno in skupaj z drugimi glasbili na temelju lastnega ustvarjanja in muziciranja ali v sodelovanju s sodobnimi skladatelji: »Na začetku smo predpostavili, da bi to lahko bila piščal. Po nekajletnih raziskavah, ovrženih dokazih in novih spoznanjih smo na koncu spet ostali le pri domnevi, da bi to lahko bila piščal. Do zdaj še ni uspelo dokazati – obstaja vprašanje, ali sploh kdaj bo –, da se je kost uporabljala kot piščal. Nihče pa tudi ni dokazal, da bi to lahko bilo kaj drugega. Čisto arheološko vprašanje je, kako so nastale te luknjice; obstajajo različne hipoteze, marsikatera je že izločena.«
Če je neandertalec zares naredil glasbilo, nas zanima, za kaj ga je uporabljal. Morda zaradi obrambe? »Ni nujno, da je šlo za izražanje emocij ali zabavo. Vloga glasbe in zvokov je bila – tako predvidevajo – nekdaj širša kot danes. Lahko je bil to pripomoček pri ritualih, morda je služil za posnemanje zvokov iz narave. Morebiti je šlo tudi za ustvarjanje nekega vzdušja pri obredih. Z akustičnimi raziskavami in s preizkušanjem sem ugotovil, da takšen kos kosti marsikaj omogoča. Če je že bila piščal, sploh ni bila tako slaba,« je še povedal dr. Drago Kunej.
