SLOVENIJA PROTI KLETKAM

Nič več uporabe kletk v živinoreji? »A večina ljudi ne ve, kako razširjen je takšen način kmetovanja v Sloveniji«

Z novo kampanjo za opustitev reje kokoši nesnic in svinj v kletkah.
Fotografija: FOTO: Somrerk Kosolwitthayanant Getty Images/istockphoto
Odpri galerijo
FOTO: Somrerk Kosolwitthayanant Getty Images/istockphoto

Društvo AETP je zagnalo kampanjo Slovenija proti kletkam, s katero se zavzema za opustitev reje kokoši nesnic in svinj v kletkah. Del kampanje je tudi peticija, ki od vlade zahteva prepoved kletk na zakonodajni ravni. Ankete javnega mnenja po navedbah društva potrjujejo, da je večina Slovencev proti uporabi kletk v živinoreji.

»Več 100.000 kokoši nesnic v Sloveniji biva v kletkah oz. v baterijski reji, kjer ima kokoš na voljo uporabno površino v velikosti papirja A4. Kokoši zaradi prisilnega bivanja na tako omejeni žičnati površini doživljajo psihično in fizično trpljenje,« so ob začetku kampanje zapisali v društvu AETP.

Opozorili so tudi na razmere svinj v kletkah. »Matere svinje preživijo v izjemno omejujočih kletkah približno tretjino svojega življenja. Vkleščene v kletkah ali omejene na stojišča lahko naredijo zgolj korak naprej ali nazaj, obrniti se ne morejo,« so zapisali.

Oboje je po opozorilih društva standardna praksa reje v Sloveniji.

Večina prebivalcev Slovenije proti uporabi kletk v živinoreji

Ankete javnega mnenja po njihovih navedbah potrjujejo, da je večina prebivalcev Slovenije proti uporabi kletk v živinoreji. Iz lanske ankete Eurobarometra izhaja, da je 95 odstotkov Slovencev proti uporabi kletk v živinoreji, medtem ko je v EU takšnih 89 odstotkov.

»A večina ljudi ne ve, kako razširjen je takšen način kmetovanja v Sloveniji,« so izpostavili v AETP. Kampanja Slovenija proti kletkam je namenjena tako izobraževanju javnosti kot tudi pritisku na vlado, da prakse reje v kletkah opusti na podlagi znanstvenega konsenza o vplivu kletk na dobrobit svinj in kokoši, so sporočili.

»Zelo jasno je, da živali v kletkah trpijo. Svinje in kokoši v natiščanih kletkah doživljajo stres, bolečino, strah, nelagodje in frustracijo, ker je njihovo gibanje močno omejeno, avtonomija pa popolnoma odvzeta. In tega ne pravimo le mi zaščitniki živali in nasploh zdrava kmečka logika, ampak je takšno tudi uradno in avtoritativno mnenje Evropske agencije za varno hrano,« je dejal predsednik društva AETP Samo Curk.

Peticija zahteva, da se reja živali v kletkah prepove na ravni države. »Država je tista, ki s svojo zakonodajo omogoča rejo v majhnih kletkah. In prav tako je država edina, ki ima moč, da dvigne minimalni standard reje na nekaj manj nevzdržnega za vse te živali, ki so ujete v sistem industrijske reje,« so še povzeli v sporočilu za javnost.

 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije