Pečečnikova 10-letnica boja za Plečnikov stadion

LJUBLJANA – Obnova Plečnikovega stadiona sredi Ljubljane ima dolgo brado, ki ji kar ni videti konca. Kljub temu se poslovnež in investitor Joc Pečečnik ne vdaja malodušju, projekt za Bežigradom hoče končati. Aprila letos je končno (vnovič) dobil okoljevarstveno soglasje. A mu niti to ne omogoča, da bi stekel postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi mu omogočil, da zasadi lopato in se loti del. Na odločitev Agencije za okolje Republike Slovenije (Arso), ki je vnovič izdala okoljevarstveno dovoljenje, so se pritožili stanovalci Fondovih blokov (Pečečnik je njihov nesojeni sosed) in država.

Zakonskih omejitev rokov ni

»Ker so bile na pridobljeno okoljevarstveno soglasje podane pritožbe stanovalcev Fondovih blokov ter državnega pravobranilstva, mora Arso oziroma ministrstvo za okolje in prostor še odločiti o pritožbah. Upamo, da bo odločitev znana v čim krajšem času, saj prenove spomenika in gradnje brez gradbenega dovoljenja ne moremo začeti,« v imenu Pečečnika pove Maja Štefula, ki vodi družbo Bežigrajski športni park, na tem mestu pa je nasledila Pečečnika, ki je vodil zasedbo do oktobra 2013. »Časovni okvir za pravnomočnost je težko napovedati, saj pritožbeni organ nima rokov, ki bi se jih moral držati, tako da se bojim, da bo trajalo nekaj mesecev,« se pri Pečečniku zavedajo, da jih vnovič čaka dolgotrajen postopek, leto pa bo šlo mimo. »Stanovalci Fondovih blokov imajo veliko pomislekov, vezanih na zemljišča, ki so predmet posega, na po njihovem mnenju zapostavljeno in ogroženo pozicijo stranskih udeležencev v postopku, vibracije, presojo alternativ, vplive na zdravje, svetlobno onesnaževanje, osončenost, vplive na kulturno dediščino, zrak, hrup, promet. Vsi očitki so v celoti neutemeljeni, odločitev upravnega organa Arsa pa, po mnenju BŠP, d. o. o., zakonita in v celoti pravilna,« Štefulova še enkrat stopi v bran projektu.

Sporna zemlja in obnova

V zadevi Bežigrajski športni park je piskrček pristavilo še državno pravobranilstvo, ki je v javnem interesu, tako nam pojasnijo, na podlagi pozivov in iniciative civilnih organizacij in posameznikov zoper izdano okoljevarstveno soglasje vložilo pritožbo. Zakaj? »Ker je bilo ugotovljeno, da zemljišč s parc. št. 2220/3, 2221/1 in 2227/2, vse k.o. Bežigrad, ki so navedene v izreku izpodbijanega okoljevarstvenega soglasja, v zemljiški knjigi ni in ker izpodbijano okoljevarstveno soglasje v točki 8, Kulturna dediščina, ne upošteva pogojev in omejitev, ki jih določa Odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika za kulturne spomenike državnega pomena. Ta opredeljuje in določa, da se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota Ljubljana – stadion za Bežigradom, hkrati pa določa pogoje, ki jih je treba upoštevati ob kakršnem koli poseganju v predmetno kulturno dediščino,« svojo aktivnost pri projektu stadion Bežigrad utemeljujejo v uradu državnega pravobranilstva, kjer še poudarijo, da so v izpodbijanem okoljevarstvenem soglasju v celoti spregledani omejitve in pogoji, s katerimi je kulturni spomenik varovan pred nedovoljenimi posegi. Že od leta 2009 pa teče na okrajnem sodišču postopek, ki je vezan na zemljišče parcelne št. 312, za katero stanovalci Fondovih blokov zahtevajo, da postane pripadajoče zemljišče k blokom, ne pa k stadionu. »Glede na dolgotrajen sodni postopek težko napovemo, kdaj bo prenovljeni stadion sprejel prve obiskovalce. Vsekakor bomo gradnjo začeli takoj, ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje,« še opozori Štefulova, da tudi v tem primeru sodni mlini meljejo in meljejo.