Slovenija načrtuje železniške proge za izredno velike hitrosti

Potem ko je pobuda Europe's Starline, ki predvideva ultrahitre železniške povezave med evropskimi mesti, v svoji prvotni različici presenetljivo izpustila Ljubljano, so iz kabineta državne sekretarke za promet Alenke Bratušek sporočili, da Slovenija sprva ni bila vključena v projekt, saj ne gre za uradno pobudo Evropske komisije, temveč za zasebno iniciativo.

Na Ministrstvu za infrastrukturo je poudarjajo, da za Slovenijo ostaja cilj doseči 160 km/h do leta 2040.

Spomnimo: v prvotni predstavitvi železniških koridorjev, ki jih je pripravil danski inštitut 21 Europe za predstavitev v Bruslju, med 39 mesti ni bilo nobenega slovenskega. Po medijski intervenciji je Ljubljana nato vendarle bila dodana na koridor »B«, ki naj bi povezoval Lizbono in Kijev. Avtorji projekta so priznali, da je bila izključitev Ljubljane napaka, ki je posledica »zgodnjega načrtovanja in poenostavitve modela«.

Sramota! Poglejte, kako so nas Evropejci izključili iz železniških načrtov (FOTO)

Iz kabineta Alenke Bratušek so za Slovenske novice pojasnili, da Slovenija razvija svojo železniško infrastrukturo skladno z evropskimi standardi TEN-T, določenimi z uredbo (EU) 2024/1679, ki je začela veljati julija 2024. Ta določa tri faze razvoja železniškega omrežja – jedrno (do 2030), razširjeno jedrno (do 2040) in celovito (do 2050). Slovenija naj bi v jedrnem in razširjenem omrežju do leta 2040 dosegla hitrosti 160 km/h za potniški in 100 km/h za tovorni promet.

Načrt evropskega hitrega železniškega omrežja Starline. Z njim bi konkurirali letalskim povezavam, saj bi bila večina evropskih mest med sabo dosegljiva v le nekaj urah vožnje pri 350 km/h. FOTO: 21 Europe

Vizija visokohitrostnih prog obstaja, a dolgoročno

Slovenija v svojih strateških dokumentih sicer načrtuje tudi proge za velike hitrosti (nad 200 km/h), vendar šele po letu 2050. Te so bile prvič sistematično obravnavane v dokumentu Vizija 2050+, ki ga je vlada obravnavala novembra 2021. Kot ključni nacionalni projekt je bila v analizah izpostavljena nova visokohitrostna povezava Ljubljana–Celje–Maribor, ki naj bi prinesla največje časovne prihranke in potencialno tudi največ potnikov.

Ni prvi april: Po naši intervenciji so Ljubljano uvrstili nazaj v hitri železniški koridor EU

Na področju mednarodne povezljivosti Slovenija sodeluje pri uradnem Akcijskem načrtu EU za železnice za dolge razdalje, ki predvideva podvojitev potniškega prometa do leta 2030 in potrojitev do leta 2050.

Starline kot neuradna iniciativa

V odgovoru je Ministrstvo za infrastrukturo poudarilo, da za Slovenijo ostaja cilj doseči 160 km/h do leta 2040, velike hitrosti pa so predvidene v obdobju po letu 2050. Projekt Starline v tej luči iz kabineta Alenke Bratušek ocenjujejo kot neuradno, zasebno pobudo, ki ni del uradnega zakonodajnega ali infrastrukturnega procesa EU.

Uradni napredek na področju evropskih prometnih koridorjev, ki potekajo skozi Slovenijo, po njihovih navedbah spremljajo Evropski koordinatorji za Mediteranski, Baltsko-jadranski in Zahodnobalkansko-sredozemski koridor.