Tokratni zakonodajni referendum že 24., a udeležba je običajno nizka
V zgodovini samostojne države so volivci svojo voljo na zakonodajnih referendumih izrazili 23-krat, kar nekaj zakonov so na referendumskem glasovanju zavrnili. Referendum o zakonu o dodatkih k pokojninam za umetniške dosežke, ki ga zahteva SDS, bo že 24. zakonodajni referendum, na katerega se bodo odpravili slovenski volivci.
Prvi je bil januarja 1999. Takrat je na zahtevo poslancev iz vrst SKD, SDS in SLS potekal predhodni zakonodajni referendum o financiranju izgradnje Termoelektrarne Trbovlje 3 (TET 3). Volivci so se izrekali o tem, ali naj država za izgradnjo TET 3 del sredstev v višini 150 milijonov nemških mark zagotovi iz proračuna ter odobri poroštva za najetje domačih in tujih posojil, katerih skupna višina glavnic ne bi smela presegati 275 milijonov nemških mark. Volilna udeležba je bila 27-odstotna, proti je glasovalo 78 odstotkov udeležencev referenduma.
Nazadnje leta 2022
Nazadnje smo na zakonodajnem referendumu glas oddali november 2022, tudi takrat na pobudo SDS. Odločali smo o usodi zakonov o vladi, o RTVS in o dolgotrajni oskrbi. Ob nekaj manj kot 42-odstotni volilni udeležbi so volivci prikimali vsem trem zakonskim besedilom.
Zakonske spremembe, ki so prinesle reorganizacijo vlade z 20 ministri, je podprlo slabih 57 odstotkov volivcev, novo ureditev vodenja, upravljanja in nadzora javnega zavoda RTVS slabih 63 odstotkov, enoletni zamik uveljavitve sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi pa dobrih 62 odstotkov.
Večino zakonodajnih referendumov v zgodovini Slovenije je sicer zaznamovala nizka volilna udeležba. Najmanj volivcev, le slabih 12 odstotkov, se je udeležilo glasovanja o arhivih leta 2014. Največ, skoraj 58 odstotkov, je glas oddalo na referendumu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic leta 2007, ko je hkrati potekal drugi krog predsedniških volitev.
