Avtizem traja vse življenje, okolje pa osebam z avtizmom ni prilagojeno
Osrednja tema današnjega svetovnega dne ozaveščanja o avtizmu sta spodbujanje nevrodiverzitete in cilji Združenih narodov za trajnostni razvoj. Namen pobude je okrepiti zavedanje o tej razvojni motnji, spodbujati sprejemanje in razumevanje nevroloških razlik ter poudariti pomen vključujočih politik in praks za pravičnejšo prihodnost za vse.
Vsak posameznik, ki razmišlja, komunicira ali čuti drugače, ima edinstveno vlogo v naši skupnosti in pravico, da živi kakovostno življenje.
Avtizem je razvojna motnja z največjim primanjkljajem na področju socialne komunikacije in interakcije ter z izrazito nefleksibilnostjo na področju dejavnosti in interesov. Novejše raziskave kažejo, da ima eno izmed motenj avtističnega spektra odstotek novorojenih otrok in da na razvoj avtizma vpliva kombinacija genetskih, imunskih, presnovnih in okoljskih dejavnikov. V Sloveniji je glede na te podatke 20.000 oseb z motnjo avtističnega spektra, ki je pogostejša pri moškem spolu, danes pa se uvršča med najhitreje naraščajočo razvojno motnjo.
Enake priložnosti
Avtizem ostaja stalnica skozi vse življenje, ravno tako tudi potreba posameznikov po podpori, pojasnjujejo pri Zvezi za avtizem Slovenije. Če v otroštvu niso deležni ustreznega učenja in prilagojenega vedenja ter samostojnega življenja, so lahko kot odrasli povsem odvisni od tuje pomoči ali institucije, kar je lahko tudi veliko finančno breme.
20 tisoč oseb z avtizmom je v Sloveniji.
Otroci in odrasli z motnjo avtističnega spektra imajo praviloma težave pri socialni interakciji, verbalni in neverbalni komunikaciji, učenju, ponavljajočem se vedenju ter neobičajnih ali zelo omejenih aktivnostih in interesih, intenzivnost znakov pa se razlikuje od posameznika do posameznika. Otroci z avtizmom se razvijajo drugače kot vrstniki tako na področju motorike in jezika kot tudi pri kognitivnih in socialnih veščinah, lahko pa so zelo uspešni na nekaterih kompleksnih področjih, kot je reševanje matematičnih problemov pojasnjujejo pri zvezi.
Kot opozarjajo strokovnjaki, morajo imeti osebe z avtizmom enako priložnost, da se razvijajo, izražajo svoje potenciale in sodelujejo v družbenem življenju. Nevrodiverziteta, ki je v ospredju letošnjega svetovnega dne, zajema naravne razlike v človeškem razvoju in delovanju možganov.
Namesto da bi te razumeli kot primanjkljaje, jih je treba prepoznati kot enakovredne izraze človeške raznolikosti, ki prispevajo k širšemu razumevanju sveta, ustvarjalnosti in napredku, pojasnjujejo v VDC Tončke Hočevar.
»Osebe z avtizmom pogosto doživljajo ovire, ker okolje ni prilagojeno njihovim potrebam, ne pa zato, ker bi bile njihove sposobnosti manjvredne. Vključujoče družbe zato oblikujejo storitve, politike in podporne mehanizme, ki tem osebam omogočajo, da živijo dostojno in polno življenje,« je poudaril Slavko Bolčević, direktor VDC Tončke Hočevar. »Vsak posameznik, ki razmišlja, komunicira ali čuti drugače, ima edinstveno vlogo v naši skupnosti in pravico, da živi kakovostno življenje.«
