Praznujemo svetovni dan zdravja: duševne stiske po porodu
Danes zaznamujemo svetovni dan zdravja, letošnja kampanja nosi naslov Zdravi začetki, upanja polna prihodnost, trajala bo vse leto in bo pozivala vlade ter zdravstveno skupnost k intenzivnejšim prizadevanjem za odpravo smrti mater in novorojenčkov. Prav tako bo poudarjena potreba po dolgoročnem zdravju in dobrem počutju žensk.
Brezplačna svetovanja
V Ljubljani bodo danes med 10. in 13. uro na Pogačarjevem trgu 3 številne brezplačne meritve in svetovanja. Dogodek pripravljajo ZD Ljubljana, Mestna občina Ljubljana in Europa Donna – Slovensko združenje za boj proti raku dojk. Informirali bodo o izzivih dojenja in uravnoteženi prehrani za mamice in malčke, o telesni aktivnosti po porodu, o prepoznavanju in premagovanju poporodne depresije, o novi družinski dinamiki po rojstvu otroka, o prehrani otrok različnih starosti ter skrbi za ustno zdravje v različnih življenjskih obdobjih. Poleg tega bodo izvajali testiranja za mišično moč, vzdržljivost in ravnotežje ter prikazali praktične veščine za reševanje življenj (temeljni postopki oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja). Predstavniki Europe Donne bodo ozaveščali o pomenu zdravega življenja, rednega samopregledovanja dojk, o oblikah pomoči, predvsem psihosocialni podpori za bolnice z diagnozo raka dojk in/ali diagnozo raka rodil ter za svojce.
Pomemben del kampanje bo tudi zagotavljanje uporabnih zdravstvenih informacij, povezanih z nosečnostjo, porodom in poporodnim obdobjem. Materinstvo in rojstvo otroka sta pogosto opisana kot čudež življenja, statistike pa razkrivajo temnejšo plat tega procesa. Po ocenah vsako leto zaradi nosečnosti ali poroda umre približno 300.000 žensk. Poleg tega več kot dva milijona dojenčkov umre v prvem mesecu življenja, medtem ko je okoli dva milijona otrok mrtvorojenih. To pomeni, da se vsako leto zgodi približno ena smrt vsakih sedem sekund.
Oskrba in podpora
Potrebe žensk in družin so jasne: potrebujejo visokokakovostno oskrbo, ki jih podpira fizično in čustveno pred in med porodom ter po njem. Zdravstveni sistemi se morajo razvijati, da bodo lahko obvladovali številne zdravstvene težave, ki vplivajo na zdravje mater in novorojenčkov. Te težave ne vključujejo le neposrednih porodnih zapletov, temveč tudi duševne težave, nenalezljive bolezni in načrtovanje družine. Poleg tega je ključnega pomena podpora zakonov in politik, ki varujejo zdravje in pravice žensk.
V zadnjih petih letih smo imeli v povprečju 9,7 smrti na 100.000 živorojenih otrok.
»Slovenija je na področju zdravja mater in novorojenčkov v zadnjih desetletjih naredila velik korak naprej. Umrljivost mater, ki zajema smrti v času nosečnosti, poroda ali v šestih tednih po njem, je v Sloveniji danes nizka. V zadnjih petih letih smo imeli v povprečju 9,7 smrti na 100.000 živorojenih otrok,« navajajo na NIJZ. S tem se Slovenija uvršča ob bok najbolj razvitim državam sveta. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila ta številka skoraj desetkrat višja, v osemdesetih letih pa dvakrat višja. Najbolj se je zmanjšalo število smrti, ki so neposredno povezane z nosečnostjo ali porodom. »K napredku so prispevale izboljšave v organizaciji porodniške oskrbe in skrbi za reproduktivno zdravje, kot so dostopnost do varnega in dostopnega splava, razvoj organizirane porodniške mreže in selitev porodov v nadzorovano okolje porodnišnic, uvajanje preventivnih programov za ženske in nenehno strokovno izobraževanje zdravstvenih delavcev. Pomemben del so prispevale tudi širše spremembe v medicini, dostop do sodobnih diagnostičnih in terapevtskih možnosti ter boljše spremljanje nosečnosti in poroda,« poudarjajo.
Rojstvo otroka prinese veselje, zadovoljstvo, lahko pa tudi številne stiske. V Sloveniji po porodu vsako leto zaradi hudih duševnih stisk trpi od 1700 do 3400 žensk. Pravočasna in primerna pomoč je ključna, saj pripomore k izboljšanju počutja, prepreči tragične zaplete in dolgoročne posledice ter zmanjša neugoden vpliv teh težav na otroka, družino in družbo.
