Resnica o črnem sezamu: Je res bolj zdrav kot beli? Kaj pa sezamovo olje?
Ste vedeli, da je sezam (Sesamum indicum) ena najstarejših oljnih rastlin, ki jih poznamo? Človek ga je kultiviral že pred več kot pet tisoč leti na področju Indije, od koder se je s trgovanjem razširil na Bližnji vzhod, v Mezopotamijo in Stari Egipt, kjer so ga arheologi našli v grobnici Tutankamona, na zvitkih papirusa pa omenjenega kot pomembno zdravilo.
Zdravilne učinke sezama so že prej cenili tudi v indijski ajurvedi in tradicionalni kitajski medicini, njegova priljubljenost pa verjetno izvira iz dejstva, da je to izredno prilagodljiva rastlina, ki lahko raste tako v deževnih tropih kot celo v suhi puščavi, zaradi česar si je prislužila vzdevek »preživetveni pridelek«.
Sezamova semena lahko uživamo surova ali popečena. Iz surovih pridobivajo olje, ki prenese precej visoke temperature in je zelo obstojno, saj se izmed vseh rastlinskih olj najkasneje pokvari. Olje iz surovih semen uporabljajo za cvrtje, dodajajo pa ga tudi kozmetičnim izdelkom.
Na Kitajskem in Japonskem se veliko uporablja tudi olje iz praženih sezamovih semen, saj ima močnejši okus, a ker ima zaradi toplotne obdelave tudi nižje smodišče, ga dodajajo solatam in z njim jedi začinijo, ko so že kuhane ali pečene.
Še en izredno pomemben sezamov proizvod je sezamova pasta oziroma tahini (tudi tahina). Pridobivajo ga tako, da zmeljejo sezamova semena v maslo, podobno arašidovemu, vendar za razliko od tega ne vsebuje veliko kalorij, ampak je bolj bogat z beljakovinami, vlakninami, vitamini in minerali. Tahini je ena ključnih sestavin humusa, z njim pa lahko začinimo tudi vse druge vrste hrane od zelenjave do mesa in rib.
Pri nas sezam še vedno najpogosteje najdemo kot dodatek pekovskih dobrot, vendar se ga splača v prehrano vključiti tudi drugače, saj vsebuje veliko dragocenih hranil in ima pozitivne učinke na zdravje ... Nadaljujte branje TUKAJ - na Onaplus.si.
