Hoja do zdravja: nova študija razkriva, da že lahkotno gibanje občutno zmanjša tveganje za raka

Nova obsežna študija ameriškega Nacionalnega inštituta za zdravje (NIH) in Univerze v Oxfordu razkriva pomembno ugotovitev: tudi nežna vsakodnevna telesna dejavnost, kot sta počasna hoja ali hišna opravila, lahko pomembno zmanjša tveganje za razvoj nekaterih vrst raka.
Ključnega pomena se zdi predvsem število prehojenih korakov, ne pa nujno njihova hitrost ali intenzivnost.
Rezultati raziskave, objavljene 26. marca 2025 v ugledni medicinski reviji British Journal of Sports Medicine, temeljijo na podatkih več kot 85.000 odraslih udeležencev iz študije UK Biobank.
Udeleženci, s povprečno starostjo 63 let, so teden dni nosili zapestne merilce aktivnosti, ki so beležili njihovo dnevno gibanje, intenzivnost aktivnosti in število korakov.
Raziskovalci so podatke nato povezali s pojavnostjo 13 vrst raka, tudi z rakom dojke in debelega črevesa, obema že znano povezanima s telesno dejavnostjo.
Manj sedenja, manj raka
Po povprečnem spremljanju udeležencev, ki je trajalo skoraj šest let, je bilo pri 2.633 osebah diagnosticiranih ena izmed obravnavanih oblik raka.
Ključno odkritje raziskave je, da so bili posamezniki z največjo količino skupne dnevne telesne dejavnosti za 26 odstotkov manj izpostavljeni tveganju za raka kot tisti, ki so se gibali najmanj.
Raziskovalci so dodatno analizirali, kaj bi pomenilo, če bi udeleženci del svojega sedečega časa nadomestili z lažjo ali zmerno telesno aktivnostjo, na primer s počasno hojo ali lahkotnim gospodinjskim delom.
Tudi ta simulacija je pokazala opazen upad tveganja za razvoj raka, ne glede na ostale dejavnike, kot so starost, telesna teža ali življenjski slog.
»Ti rezultati poudarjajo pomen vsakodnevnega gibanja, tudi če ne gre za intenzivne vadbe,« je poudarila glavna avtorica študije Alaina Shreves iz Nacionalnega inštituta za raka (NCI) in Univerze v Oxfordu. »Celo manj aktivni posamezniki imajo lahko pomembno korist že, če vsak dan naredijo nekaj tisoč dodatnih korakov.«
Koraki štejejo, hitrost pa ne
Poleg skupne količine aktivnosti so znanstveniki posebno pozornost namenili številu dnevnih korakov. Rezultati kažejo, da tisti, ki so naredili 7.000 korakov na dan, zmanjšajo tveganje za raka za 11 odstotkov v primerjavi s tistimi, ki so naredili 5.000 korakov.
Pri 9.000 korakih dnevno se tveganje zmanjša za kar 16 odstotkov. Po tej meji pa dodatni koraki ne prinašajo večjih koristi, zaščitni učinek se namreč izravna.
Pomembno je, da raziskava ni ugotovila pomembnega vpliva tempa hoje. Korist za zdravje so imeli tudi tisti, ki so hodili počasi. To pomeni, da je lahko vsakodnevna hoja, tudi med opravki ali med sprehodom po parku, pomembna naložba v zdravje.
Objektivne meritve prinesle preobrat
Za razliko od mnogih preteklih študij, ki so temeljile na vprašalnikih o telesni dejavnosti, je tokratna raziskava temeljila na objektivnih meritvah s pomočjo zapestnih merilnikov. Ti so natančno zaznali tako količino kot intenzivnost gibanja.
Doslej so podobne naprave večinoma uporabljali le pri študijah, ki so se osredotočale na visoko intenzivne vadbe. Tokrat pa je bilo prvič sistematično raziskano, kako tudi nizkointenzivne dejavnosti vplivajo na tveganje za raka.
Sporočilo za javnost: gibanje se resnično splača
Nova spoznanja potrjujejo, da redno gibanje, tudi v obliki običajne hoje ali vsakodnevnih opravil, ni le koristno za srčno-žilni sistem in duševno zdravje, temveč ima tudi močan zaščitni učinek pred rakom.
»Če se vam zdijo tek ali fitnes prenaporni, ni razloga za skrb. Vsak korak šteje,« je sporočilo raziskovalcev, ki priporočajo, da se tudi najmanj aktivni posamezniki trudijo vključiti več hoje v svoj vsakdanjik – na poti v trgovino, po stopnicah namesto z dvigalom ali zgolj s sprehodom po soseski.
***
Vir:
Članek Amount and intensity of daily total physical activity, step count and risk of incident cancer in the UK Biobank je bil objavljen 26. marca 2025 v reviji British Journal of Sports Medicine.
Avtorica študije: Alaina Shreves, mag. znanosti, Oddelek za epidemiologijo raka in genetiko, Nacionalni inštitut za raka (NCI) in Nuffieldov oddelek za populacijsko zdravje, Univerza v Oxfordu.