Viagra ni stimulativno zdravilo, a vpliva na srčno-žilni sistem
Uporaba zdravil s stimulativnim učinkom, kot so nekatera zdravila za zdravljenje motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), zdravila za hujšanje ter nekateri dekongestivi in psihostimulansi, je povezana z višjim tveganjem za bolezni srca in ožilja, opozarjajo strokovnjaki.
Zdravila s stimulativnim učinkom delujejo tako, da povečajo aktivnost osrednjega živčnega sistema. Sem sodijo sestavine, kot so amfetamini, metilfenidat (Ritalin, Concerta), efedrin in kofein v višjih odmerkih. Delujejo tako, da zvišujejo krvni tlak in srčni utrip, kar dolgoročno lahko obremeni srčno-žilni sistem.
Po podatkih Ameriškega združenja za srce (American Heart Association – AHA) so stimulansi povezani z »rahlo povečanim tveganjem za srčni infarkt«, možgansko kap, hipertenzijo in druge srčne zaplete, zlasti pri osebah z že obstoječimi srčno-žilnimi boleznimi.
Kdo je najbolj ogrožen?
Največje tveganje predstavljajo stimulansi za ljudi z obstoječimi srčno-žilnimi boleznimi, visokim krvnim tlakom, prirojenimi srčnimi napakami ali družinsko zgodovino srčnih bolezni. Tudi kadilci in starejši posamezniki so bolj ranljivi. Uporaba teh zdravil brez zdravniškega nadzora ali v kombinaciji z drugimi substancami, kot so alkohol, kofein ali droge, še dodatno poveča tveganje.
Regulacija in priporočila
Evropska agencija za zdravila (EMA) in ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) od proizvajalcev zahtevata, da v navodilih za zdravila s stimulativnim učinkom jasno navedejo možne srčno-žilne neželene učinke.
Zdravniki morajo pred začetkom terapije opraviti temeljito oceno srčno-žilnega stanja bolnika in spremljati vitalne znake med zdravljenjem.
V Sloveniji Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) sledita tem smernicam in pozivata k previdni rabi stimulativnih zdravil, zlasti pri otrocih in mladostnikih.
Alternativne možnosti zdravljenja
Za bolnike z večjim srčno-žilnim tveganjem se kot alternativa priporočajo nestimulativna zdravila (na primer atomoksetin pri zdravljenju ADHD) ali nefarmakološki pristopi, kot so vedenjska terapija, spremembe življenjskega sloga, uravnotežena prehrana in telesna vadba.
Čeprav stimulativna zdravila prinašajo koristi pri določenih zdravstvenih stanjih, je njihova uporaba lahko tvegana za srce – zlasti pri dolgotrajni uporabi ali pri bolnikih z že obstoječimi dejavniki tveganja. Ključnega pomena so redni zdravniški pregledi in individualizirana presoja koristi in tveganj.
Viagra ni stimulativno zdravilo, a lahko vpliva na srčno-žilni sistem
Čeprav se pogosto zmotno uvršča med stimulativna zdravila, Viagra (sildenafil) tehnično ni stimulant. Gre za zdravilo iz skupine inhibitorjev encima fosfodiesteraze tipa 5 (PDE5), ki se uporablja za zdravljenje erektilne disfunkcije in v nekaterih primerih pljučne arterijske hipertenzije.
Viagra deluje tako, da sprošča gladke mišice v krvnih žilah in s tem omogoča večji pretok krvi – predvsem v področju penisa, kar omogoča erekcijo. Njeno delovanje je lokalizirano in pogojeno s spolno stimulacijo. Ne povečuje neposredno telesne ali duševne aktivnosti, zato ne deluje kot klasičen stimulans, kot denimo kofein, amfetamini ali metilfenidat.
Vpliv na srce in tveganja
Čeprav ni stimulant, pa lahko vpliva na srčno-žilni sistem, kar je pomembno predvsem za bolnike z obstoječimi srčnimi boleznimi. Viagra znižuje krvni tlak, kar je lahko nevarno pri sočasni uporabi z nekaterimi zdravili za srce, predvsem nitrati, ki se uporabljajo za zdravljenje angine pektoris.
Zaradi tega kombinacija Viagre z nitrati lahko povzroči nevaren padec krvnega tlaka, kar lahko vodi v kolaps, srčni napad ali celo smrt. Zato je pri srčnih bolnikih potrebna zelo previdna presoja pred predpisovanjem.
Ameriško združenje za srce (AHA) priporoča, da se Viagra uporablja le pri bolnikih z urejeno srčno boleznijo, ki niso v akutni fazi bolezni in ne jemljejo nitratov.
Klinične raziskave
Več raziskav, med drugim tudi študija objavljena v The Lancet, je pokazalo, da je sildenafil na splošno varen za večino moških z blago do zmerno srčno boleznijo, a pod pogojem, da ni sočasne uporabe kontraindiciranih zdravil in da ni prisotna nestabilna angina ali nedavni srčni infarkt.
Viagra in srčna smrt
V preteklosti so bili nekateri odmevni primeri nenadne smrti moških, ki so umrli po uporabi Viagre. Vendar je večina teh primerov povezana s pretirano telesno aktivnostjo med spolnim odnosom, z že obstoječo srčno boleznijo ali pa s sočasno uporabo nevarnih kombinacij zdravil – ne z delovanjem Viagre same po sebi.
Viagra ni stimulans, vendar vpliva na delovanje srčno-žilnega sistema, zato zahteva previdnost pri uporabi, še posebej pri ljudeh z boleznimi srca. Medtem ko ne povzroča povečanja energije ali budnosti, kot to počnejo pravi stimulansi, pa lahko ob nepravilni uporabi vseeno pomeni srčno tveganje, zlasti v določenih kliničnih okoliščinah.
Stimulativna zdravila v športu: korist, tveganje in prepovedi
Uporaba stimulativnih zdravil v športu je že dolgo v središču razprav, tako zaradi njihovega vpliva na zmogljivost in regeneracijo kot tudi zaradi zdravstvenih tveganj in etičnih dilem.
Ta zdravila lahko povečajo budnost, zmanjšajo občutek utrujenosti, izboljšajo koncentracijo ter omogočajo višjo intenzivnost vadbe – a vse to pogosto na račun zdravja.
Stimulativna zdravila vplivajo na osrednji živčni sistem in povečujejo budnost, zbranost ter telesno zmogljivost. V športnem kontekstu se najpogosteje pojavljajo naslednje snovi:
- Amfetamini (na primer Adderall)
- Metilfenidat (npr. Ritalin)
- Modafinil
- Kofein (v visokih odmerkih)
- Efedrin in psevdoefedrin (sestavini v nekaterih zdravilih proti prehladu)
- Sibutramin in druge snovi za hujšanje s stimulativnim učinkom
Učinki v športu
Za športnike stimulansi pomenijo kratkoročne koristi, kot so:
- Izboljšanje zbranosti in koordinacije
- Zmanjšanje utrujenosti
- Povečanje agresivnosti in motivacije
- Višji prag bolečine
- Boljši reakcijski čas
To lahko pomeni prednost v šprintih, borilnih športih, vzdržljivostnih disciplinah in ekipnih tekmah.
Tveganja za zdravje
Kljub privlačnim učinkom stimulansi močno obremenijo srčno-žilni sistem. Najpogostejša tveganja vključujejo:
- Povišan srčni utrip (tahikardija)
- Povišan krvni tlak
- Dehidracija
- Nespečnost in tesnoba
- Aritmije in nevarnost srčnega zastoja
- Psihična odvisnost ali zasvojenost
Zelo intenzivna vadba, skupaj z uporabo stimulansov, še dodatno poveča tveganje za srčno-žilne zaplete, predvsem pri športnikih z neodkritimi srčnimi nepravilnostmi.
Doping in prepovedi
Svetovna protidopinška agencija (WADA) uvršča številne stimulativne snovi na seznam prepovedanih substanc, bodisi ves čas bodisi le med tekmovanji. Med njimi so:
- Amfetamini
- Metilfenidat
- Modafinil
- Efedrin (nad določenim pragom)
- Katinoni (sintetični stimulansi)
Tudi kofein, ki je bil do leta 2004 na seznamu prepovedanih snovi, je danes na opazovalnem seznamu, saj so zelo visoki odmerki (nad 800 mg na dan) še vedno predmet nadzora.
Uporaba teh snovi brez ustrezne Therapeutic Use Exemption (TUE) (dovoljenje za terapevtsko uporabo) pomeni kršitev protidopinških pravil, kar lahko vodi do diskvalifikacije in dolgoročnih prepovedi nastopanja.
Zlorabe tudi med rekreativci
Stimulativna zdravila niso izziv le v vrhunskem športu. Vse več rekreativcev, predvsem v fitnesih, borilnih športih in vzdržljivostnih disciplinah, zlorablja amfetamine ali zdravila za ADHD zaradi hujšanja, večje energije ali »izklesanega videza«.
Zaradi nepreglednega trga prehranskih dopolnil se mnoge stimulativne snovi znajdejo tudi v izdelkih za kurjenje maščob in predvadbenih dopolnilih – pogosto brez navedbe sestavin.
Stimulativna zdravila v športu prinašajo kratkoročne koristi, a dolgoročna tveganja. Zaradi vpliva na srce, tlak in psiho so lahko nevarna, zlasti ob intenzivni vadbi ali v vročini. Hkrati so številne snovi prepovedane in pomenijo doping prekršek.
Strokovnjaki svetujejo, da športniki, ki uporabljajo zdravila z možnimi stimulativnimi učinki (npr. zaradi ADHD ali drugih nevroloških motenj), to predhodno prijavijo pristojnim protidopinškim organom in poskrbijo za ustrezno dokumentacijo (TUE).
