KAJAK
Terčeljevi zlato, Božiču bron, Kauzerju kazen
Po pravljični soboti na kajakaškem SP v nedeljo pogorel veliki slovenski adut. Arhitektka iz Ljubljane pripravila imeniten načrt za osvojitev prve kolajne.
Odpri galerijo
Eva Terčelj je nadaljevala kajakaško tradicijo in z zlato kolajno okoli vratu zvlekla na šampionsko kopel trenerja Jerneja Abramiča. FOTO: Nina Jelenc/KZS
SEU D'URGELL – Tri zlate kolajne kajakašice Eve Terčelj v slalomu ter Nejca Žnidarčiča in moštva 3xK-1 v sprintu, ob tem pa še bron kanuista Luke Božiča med vratci so nedvomno lep izkupiček slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Španiji.
Tako kot običajno pa je ostal tudi grenak priokus zaradi razočaranj zadnjega tekmovalnega dneva. Še posebno zaradi 50 kazenskih sekund in 35. mesta Petra Kauzerja.
Dvakratni svetovni prvak, dvakratni evropski šampion in srebrni junak z OI 2016 iz Hrastnika je končal sezono v podobnem slogu, kot jo je začel. Z velikim pribitkom zaradi napačno preveslanih vratc. Na EP v Pauju si je prislužil kar 100 kazenskih sekund, po 50 na tekmah svetovnega pokala v Londonu in Bratislavi, na vrhuncu leta pa je doživel najhujši udarec.
Slovenija si je resda priveslala olimpijsko kvoto tudi med kajakaši po zaslugi Nika Testena, toda Kauzer ima v internem slovenskem točkovanju najslabše izhodišče med udeleženci SP. Da bi lahko četrtič zapored nastopil na OI in poskusil ponoviti podvig iz Ria, kjer je osvojil srebrno kolajno, se bo moral prihodnje leto tako kot osmoljenec med kanuisti Benjamin Savšek pošteno potruditi na izbirnih slovenskih tekmah in na EP v Londonu.
Hrastničan na cilju ni želel komentirati odločitve sodnikov. »Sem zdrav, imam zdravo družino in nasploh so na svetu hujše stvari kot poraz na športni tekmi. Iz porazov se po navadi največ naučiš, upam, da sem se dovolj, da bom prihodnje leto močnejši,« je bil razočaran Kauzer.
Poudariti pa je treba, da se ne bi prebil med finaliste niti brez pribitka; zasedel bi 12. mesto. V elitno deseterico se niso uvrstili niti preostali trije slovenski slalomisti. Testen je bil 21. s 3,18 sekunde zaostanka za desetim kajakašem, Martin Srabotnik 25., pri kanuistkah pa je Alja Kozorog pristala na 19. mestu.
Precej bolj veselo je bilo v soboto, ki se je končala s skupno večerjo slavljencev dneva, vodstva Kajakaške zveze Slovenije in poročevalcev iz Seu d'Urgella. Tri kolajne na en dan bo težko prekositi, prav tako nekaj posebnih mejnikov. Eva Terčelj je prva slovenska slalomistka nasploh s kolajno na svetovnih prvenstvih in je podobno kot Luka Božič osvojila svoje prvo posamično odličje na velikih tekmovanjih. Nejc Žnidarčič pa je zaokrožil imenitno sezono, med katero ni okusil niti enega poraza, s četrtim svetovnim naslovom med sprinterji v kajakih.
Terčeljeva je pripotovala v Španijo kot druga v končni razvrstitvi letošnjega svetovnega pokala in je bila v širšem krogu kandidatk za visoke uvrstitve. Verjetno pa je ni nihče videl na najvišji stopnički zmagovalnega odra. Njena edina zmaga v svetovnem pokalu je namreč stara že šest let. Dosegla jo je leta 2013 prav v Seu d'Urgellu, ki je očitno njen drugi dom. Na lanskem SP v Riu je, denimo, zasedla šele 32. mesto.
»V slalomu ne moreš nikoli napovedati kolajne, kaj šele zlate. Zato o odličju nisem razmišljala, nikoli si niti nisem predstavljala, kako bi bilo, če bi postala svetovna prvakinja. Mogoče bom zdaj ugotovila, zdaj še ne dojemam, kaj se je zgodilo,« je pojasnila 27-letna diplomirana arhitektka iz Ljubljane, potem ko je v finalu prekosila elito in osvojila prvo mesto s prednostjo 42 stotink sekunde pred lansko svetovno prvakinjo Jessico Fox iz Avstralije in 50 stotink pred Luuko Jones z Nove Zelandije.
»Zmagala sem tako, kot si želi vsak športnik: zaradi mojega dobrega veslanja in ne zaradi napak tekmic. Doslej nisem osvojila odličja na SP ali EP, saj nikoli nisem znala izpeljati stvari do konca. Vse preveč sem nihala, zdaj pa sem psihično dozorela, kar pripisujem tudi novemu trenerju Jerneju Abramiču. Dobro sva se ujela. Ve, kaj potrebuje tekmovalec, zna usmerjati, a tudi poslušati in nadgraditi moje dosedanje odlike. Svoje je prispevala tudi telesna priprava pod vodstvom Maksa Frančeškina,« je ocenila nova svetovna prvakinja.
Tako kot običajno pa je ostal tudi grenak priokus zaradi razočaranj zadnjega tekmovalnega dneva. Še posebno zaradi 50 kazenskih sekund in 35. mesta Petra Kauzerja.
Dvakratni svetovni prvak, dvakratni evropski šampion in srebrni junak z OI 2016 iz Hrastnika je končal sezono v podobnem slogu, kot jo je začel. Z velikim pribitkom zaradi napačno preveslanih vratc. Na EP v Pauju si je prislužil kar 100 kazenskih sekund, po 50 na tekmah svetovnega pokala v Londonu in Bratislavi, na vrhuncu leta pa je doživel najhujši udarec.
Slovenija si je resda priveslala olimpijsko kvoto tudi med kajakaši po zaslugi Nika Testena, toda Kauzer ima v internem slovenskem točkovanju najslabše izhodišče med udeleženci SP. Da bi lahko četrtič zapored nastopil na OI in poskusil ponoviti podvig iz Ria, kjer je osvojil srebrno kolajno, se bo moral prihodnje leto tako kot osmoljenec med kanuisti Benjamin Savšek pošteno potruditi na izbirnih slovenskih tekmah in na EP v Londonu.
Hrastničan na cilju ni želel komentirati odločitve sodnikov. »Sem zdrav, imam zdravo družino in nasploh so na svetu hujše stvari kot poraz na športni tekmi. Iz porazov se po navadi največ naučiš, upam, da sem se dovolj, da bom prihodnje leto močnejši,« je bil razočaran Kauzer.
Poudariti pa je treba, da se ne bi prebil med finaliste niti brez pribitka; zasedel bi 12. mesto. V elitno deseterico se niso uvrstili niti preostali trije slovenski slalomisti. Testen je bil 21. s 3,18 sekunde zaostanka za desetim kajakašem, Martin Srabotnik 25., pri kanuistkah pa je Alja Kozorog pristala na 19. mestu.
O odličju ni razmišljala
Precej bolj veselo je bilo v soboto, ki se je končala s skupno večerjo slavljencev dneva, vodstva Kajakaške zveze Slovenije in poročevalcev iz Seu d'Urgella. Tri kolajne na en dan bo težko prekositi, prav tako nekaj posebnih mejnikov. Eva Terčelj je prva slovenska slalomistka nasploh s kolajno na svetovnih prvenstvih in je podobno kot Luka Božič osvojila svoje prvo posamično odličje na velikih tekmovanjih. Nejc Žnidarčič pa je zaokrožil imenitno sezono, med katero ni okusil niti enega poraza, s četrtim svetovnim naslovom med sprinterji v kajakih.
Terčeljeva je pripotovala v Španijo kot druga v končni razvrstitvi letošnjega svetovnega pokala in je bila v širšem krogu kandidatk za visoke uvrstitve. Verjetno pa je ni nihče videl na najvišji stopnički zmagovalnega odra. Njena edina zmaga v svetovnem pokalu je namreč stara že šest let. Dosegla jo je leta 2013 prav v Seu d'Urgellu, ki je očitno njen drugi dom. Na lanskem SP v Riu je, denimo, zasedla šele 32. mesto.
»V slalomu ne moreš nikoli napovedati kolajne, kaj šele zlate. Zato o odličju nisem razmišljala, nikoli si niti nisem predstavljala, kako bi bilo, če bi postala svetovna prvakinja. Mogoče bom zdaj ugotovila, zdaj še ne dojemam, kaj se je zgodilo,« je pojasnila 27-letna diplomirana arhitektka iz Ljubljane, potem ko je v finalu prekosila elito in osvojila prvo mesto s prednostjo 42 stotink sekunde pred lansko svetovno prvakinjo Jessico Fox iz Avstralije in 50 stotink pred Luuko Jones z Nove Zelandije.
»Zmagala sem tako, kot si želi vsak športnik: zaradi mojega dobrega veslanja in ne zaradi napak tekmic. Doslej nisem osvojila odličja na SP ali EP, saj nikoli nisem znala izpeljati stvari do konca. Vse preveč sem nihala, zdaj pa sem psihično dozorela, kar pripisujem tudi novemu trenerju Jerneju Abramiču. Dobro sva se ujela. Ve, kaj potrebuje tekmovalec, zna usmerjati, a tudi poslušati in nadgraditi moje dosedanje odlike. Svoje je prispevala tudi telesna priprava pod vodstvom Maksa Frančeškina,« je ocenila nova svetovna prvakinja.
