Daniel Tschofenig: Planica ima posebno mesto v mojem srcu
Med glavnimi junaki v nedeljo končane sezone za svetovni pokal v smučarskih skokih in poletih je bil Daniel Tschofenig. Avstrijski Korošec slovenskih korenin, doma iz Straje vasi v spodnji Ziljski dolini, ki je v petek dopolnil 23 let, je slavil osem zmag in ob zlatem orlu osvojil tudi veliki kristalni globus. V Planici si je Tschofenig, ki že več let prijateljuje s kanadsko zvezdnico Alexandrio Loutitt, vzel čas tudi za Slovenske novice ter spregovoril o svoji sijajni zimi, letalnici bratov Gorišek in rekordnem poletu Domna Prevca.
Zanimivo, da ste si prav za 23. rojstni dan zagotovili končno zmago v seštevku za svetovni pokal, potem ko ste si v skupni razvrstitvi priborili neulovljivo prednost pred reprezentančnim kolegom Janom Hörlom. Kako zelo vam je takrat odleglo?
»Bilo je čudovito, da sem si dovolj veliko prednost za osvojitev velikega kristalnega globusa priskakal že na prvi tekmi v Planici in da mi ni bilo treba na to čakati vse do finala. Težko z besedami opišem svoje veliko zadovoljstvo, lahko rečem le, da sem zelo vesel.«
Kako pogosto ste si pred prihodom v Planico pogledali vrstni red?
»Točkovanje sem spremljal le toliko, da sem vedel, kakšno je stanje. Po mojem ste se novinarji s tem ukvarjali bolj kot jaz.«
Za vaš petkov finalni nastop ste od vseh petih sodnikov prejeli najvišjo možno oceno (20,0), kar se že lep čas ni zgodilo.
»To je bilo genialno in moram priznati, da nisem pričakoval takšnih ocen. Toda očitno sem s svojim poletom in doskokom v telemark prepričal sodnike, da sem si jih zaslužil.«
23 let je Daniel Tschofenig dopolnil 28. marca.
Kako se ozirate na vašo najuspešnejšo sezono?
»Bila je res izjemno uspešna. V Visli sem prvič okusil slast zmage v svetovnem pokalu, skupaj sem jih dosegel osem, poleg tega sem osvojil tudi zlatega orla na novoletni turneji in za piko na i še veliki kristalni globus. Dobro sem zdržal do konca, tako da se resnično ne morem pritoževati.«
Le na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Trondheimu, kjer ste posamični tekmi končali šele na 21. in devetem mestu, se vam ni izšlo po željah, kajne?
»Zame prvenstvo na Norveškem res ni bilo dobro. Na tistih tekmah nisem skakal dobro, zaradi velikih pričakovanj sem bil pod večjim pritiskom, poleg tega sem imel tudi malce smole v trenutkih, ko je res ne bi potreboval.«
Na tamkajšnji ekipni preizkušnji ste morali Avstrijci nekoliko presenetljivo priznati premoč Slovencem, ki ste se jim oddolžili z zmago na moštveni tekmi v Planici. Ali ste bili presenečeni, da ste se namesto z Anžetom Laniškom, Domnom Prevcem & Co. za prvo mesto na letalnici bratov Gorišek borili z Nemci?
»Vedeli smo, da znamo dobro leteti in da bomo močni, zato me naše zmagoslavje ni presenetilo. Bolj sem bil presenečen nad tem, da so bili Slovenci na koncu »le« tretji.«
239 metrov znaša osebni rekord Daniela Tschofeniga.
Kako ste videli Prevčev rekordni polet?
»Nihče ni verjel, da je tu možno poleteti tako daleč in potem pri takšni daljavi še obstati na nogah. Zato je to, kar je uspelo Domnu, res težko verjetno. Toda bil je v vrhunski formi, da leti genialno, pa tudi ni skrivnost. Prikazal je že več zelo dolgih poletov, ta zadnji pa je bil vsekakor izjemen.«
Planica je eno od najbližjih prizorišč vašemu domu. Kako jo doživljate oziroma kako gledate nanjo – morda kot na drugi dom?
»Na nek način res. Spomnim se, kako sem kot otrok hodil gledat polete v Planico in vožnja do sem res ni trajala dolgo. V otroštvu sem na tukajšnjih skakalnicah tudi pogosto treniral, zato ima ta kraj posebno mesto v mojem srcu.«
Kako vam je všeč letalnica bratov Gorišek?
»Moram reči, da je bila pripravljena zelo dobro, tako da se je dalo leteti daleč, o čemer smo se lahko tudi prepričali.«
Kako bi jo primerjali z velikanko v Vikersundu?
»V Planici se leti veliko višje, v Vikersundu pa je vse skupaj vendarle nekoliko lažje početi. Če pa dobro premislim, je tamkajšnje in tukajšnje polete vseeno težko primerjati med seboj.«
Katere slovenske besede (po)znate?
»Ne znam jih prav veliko. In raje bi jih zadržal zase.«
