Robert Hrgota po koncu sezone: Iskanje krivcev ni smiselno, treba je iskati rešitve

Po finalu sezone v smučarskih skokih se je glavni trener slovenske reprezentance Robert Hrgota zahvalil svojim varovancem, rekoč, da je zelo ponosen, ker je lahko del te čudovite zgodbe. V pogovoru za Slovenske novice je 36-letni Velenjčan potegnil črto pod predolimpijsko zimo 2024/25, v kateri so se mu ob uspehih na svetovnem prvenstvu v Trondheimu še posebej v spomin vtisnili tamkajšnji škandal in svetovni rekord Domna Prevca v Planici.

Kakšno oceno bi si dali za sezono?

»Glede na to, koliko stvari se je zgodilo pozimi, še ne vem, kako bi jo ocenil. Zagotovo je bil drugi del odličen, prvi pa malo slabši.«

Zaključek v Planici je bil imeniten. Zagotovo ste na trenerskem stolpu uživali ob dolgih Prevčevih in Laniškovih poletih, kajne?

»To so trenutki, za katere delaš. Moram priznati, da smo bili na stolpu kar naelektreni, saj nismo mogli verjeti, da je Domen dejansko poletel do svetovnega rekorda. Za piko na i smo se veselili še nove dvojne zmage in sploh prve Anžetove na letalnicah. To je bil res sanjski zaključek. Zelo sem ponosen, da sem lahko del te čudovite zgodbe.«

Med novoletno turnejo ste nam razkrili, da imate načrte, kako boste skušali izboljšati start v naslednjo sezono.

»Videli smo, kaj pri nas na začetku ni delovalo oziroma kaj je določenim posameznikom manjkalo. Pomembno je bilo, da smo ostali mirni in da tega nismo reševali s kakšno ihto. In obratno: da potem nismo zganjali kakšne evforije, ko se je krivulja rezultatov zasukala navzgor. V skokih je tako, da lahko že malenkosti vplivajo na več zaporednih tekem in s tem tudi na potek sezone. Ker se preizkušnje hitro vrstijo, ti hitro zmanjka časa za popravke, zaradi česar lahko tekmovalcu malo popusti tudi zbranost. Tudi temu bomo posvetili pozornost v pripravljalnem obdobju in poskušali vse skupaj nadgraditi.«

Domen Prevc nam je zaupal, da se je pri njem tisti znameniti »klik« zgodil med novoletno turnejo.

»Ko je po prvih razočaranjih popustila začetna živčnost, se je vrnila sproščenost, s pomočjo katere je – tako kot drugi naši reprezentanti – začel graditi in dvigovati raven skakanja. Več dobrih ponovitev je nato prineslo boljše rezultate.«

Najboljši pa ste bili takrat, ko je bilo to najpomembneje. Videti je bilo, kot da ste vrhunec pripravljenosti načrtovali prav za SP v Trondheimu.

»Saj smo jo. (smeh) No, zdaj se lahko šalimo. Glede na to, kako se je odvijala sezona, nihče ni verjel, da bomo v Trondheimu osvojili tri kolajne, od tega dve zlati, pri čemer smo ubranili naslov moštvenih svetovnih prvakov.«

Po tamkajšnjih treningih je kazalo, da bo glavni slovenski kandidat za kolajno Lanišek, a nato je vse presenetil Prevc.

»Domen je sicer prav tako na treningih kazal visoko raven skakanja in držal stik s svetovnim vrhom, čeprav je delal precej grobe tehnične napake. Zato smo vedeli, da bo – če jih bo odpravil – na tekmi težko premagljiv. Ko je šlo zares, je naredil dva zelo, zelo dobra skoka. Njegova prednost je bila tudi ta, da se ni obremenjeval s kolajno, temveč se je popolnoma osredotočil na svojo nalogo, ki jo je opravil sijajno.«

V Planici se Robert Hrgota rad posveti tudi navijačem. FOTO: Dejan Javornik

Menite, da se je Anže preveč obremenjeval?

»Hitro se je prepričal, da je med glavnimi kandidati celo za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Ko je videl, da je zraven, se je njegova želja zagotovo še povečala. Na posamičnih tekmah nato ni ponovil svojih najboljših nastopov s treningov, pa se je na veliki napravi kljub temu s četrtim mestom zelo približal kolajni. Za zmagovalni oder pa moraš v tej konkurenci opraviti brezhibne skoke, poleg tega se ti morajo pokriti tudi drugi dejavniki.«

Če bi obe moštveni zlati lovoriki, predlansko iz Planice in letošnjo iz Trondheima, postavili na tehtnico, kam bi se prevesil jeziček?

»V Planici se je nekako pričakovalo, da bomo zmagali, prvo mesto smo morali na tisti tekmi le še potrditi. Zaradi domačih navijačev je bilo takratno zmagoslavje res čudovito. Zlata kolajna iz Trondheima pa ima svoj čar zaradi težkega starta v sezono, po katerem so se fantje pobrali in nato na najpomembnejši ekipni preizkušnji zanesljivo opravili s tekmeci – tudi s favoriziranimi Avstrijci. Obe lovoriki imata svojo vrednost.«

Kako se vas je dotaknil škandal na SP?

»Zgodilo se je v trenutku, ko smo bili zaradi Domnovega zmagoslavja v Trondheimu zelo evforični, nakar je sledil šok. Norvežani so si zagotovo na ta nedovoljeni način pomagali že dalj časa. Da je sploh prišlo do tega, je še en dokaz, da ima naš šport težave. Zaradi tega bodo morali odgovorni nekaj spremeniti in narediti. Iskanje krivcev za takšno stanje ni smiselno, treba je iskati rešitve.«

Tudi vaši varovanci se niso izognili diskvalifikacijam. Zelo je odmevala izključitev Timija Zajca in njegov odziv nanjo v Willingenu. Takrat niti vi niste skrivali jeze.

»Podobno je bilo tudi z Žigo Jančarjem in Žakom Moglom v Planici. Če nekdo uspešno prestane kontrolo z dresom, mu ga nato vzameš in vrneš pred naslednjo preizkušnjo, pa potem ni več v skladu s pravili, se vprašaš, ali nekdo brije norca iz tebe. Takšne stvari me res jezijo; še toliko bolj, ker sem že večkrat dobil občutek, da pravila ne veljajo za vse enako. Veliko je sivih con, za katere upam, da jih bodo zbrisali. To sem po tisti tekmi v Willingenu omenil tudi direktorju Sandru Pertileju in ga opozoril na efekt snežne kepe.«

Ob 23-letnem Roku Oblaku ste dali letos priložnost tudi mladincu Žigi Jančarju. Kako ju vidite?

»Če sem v prejšnjih letih pogrešal pritisk fantov iz ekipe B in mladinske reprezentance, sem zdaj dobil občutek, da se je v ozadju vendarle začelo nekaj graditi. Žiga je še nebrušen diamant, ki ima velik potencial. Ima kar nekaj prostora za napredek, razvija se v pravo smer. Rok pa je po poškodbi križne vezi letos prvič osvojil točke za svetovni pokal. Pomembno bo, da bosta v takšnem slogu delala še naprej.«

V enem od tujih medijev sem zasledil, da naj bi razmišljali o koncu trenerske poti. Ali je v tem kaj resnice?

»Ne, dokler bom v vlogi glavnega trenerja, bom stoodstotno predan temu delu. Opravljal ga bom tako dolgo, dokler bom čutil, da lahko fantom kaj dam. Pogodbo s smučarsko zvezo imam do konca naslednje olimpijske sezone, nato se bomo pogovarjali naprej.«