30 LET
Bralni kotiček rezerviran za Novice
Zvonka in Miha Letnar obdelujeta svoj košček zemlje nad Krškim in, kolikor jima zdravje dopušča, uživata v penziji.
Odpri galerijo
»Najprej pregledam naslovnico, potem pa časopis obrnem in začnem na zadnji strani,« pravi naročnica Zvonka. FOTO: T. J. G.
Najprej pregledam naslovnico, potem pa časopis obrnem in začnem na zadnji strani,« pravi Zvonka Letnar iz Libelja pri Leskovcu pri Krškem, ki je Slovenskim novicam zvesta vse od začetka: »Še dobro se spomnim, ko so prvič izšle. Tašča je imela naročen Dnevnik, mi pa smo se odločili za Novice. Res jih imamo radi in si kar ne prestavljam, da jih ne bi imeli. Sploh zdaj, ko nas ta korona tako omejuje.«
Zvonka z možem Miho živi nad Krškim, na mirnem kraju, obdanem z vinogradi, od koder je krško-brežiška dolina kot na dlani, tudi na Hrvaško seže pogled. Prej sta z družino živela v bližnjem Leskovcu, ko pa sta sinova odrasla in si ustvarila družini, sta si Zvonka in Miha dom uredila v zidanici. »Prej je bil to vikend, zdaj je najin dom. Res nama ni žal, da sva se pred 18 leti preselila sem, tu je kot v raju,« se nasmehne zgovorna sogovornica, ko razkazuje vrt, sadovnjak in vinograd okoli hiše.
Trte so že zdavnaj obrezane in privezane, tudi sadno drevje se je odelo v cvetje, na vrtu se pod rastlinjakom bohoti solata, gredice so ozaljšane s prvim pomladnim cvetjem … Veliko postorita sama, pomagajo pa tudi ta mladi, sploh najstarejši vnuk že povsem obvlada delo v vinogradu. Vsi domači radi pridejo, Zvonka in Miha pa se najbolj razveselita vnukov Tima, Kaje, Gašperja in Žive. Teh obiskov je zdaj, v času korone, manj kot nekdaj, a sta zadovoljna, ker sta ravno dan pred našim obiskom prejela prvi odmerek cepiva proti covidu-19, kar ju navdaja z upanjem.
»Nikoli si nisem mislila, da bomo kdaj doživeli kaj takšnega, kot je ta epidemija, a covid-19 je realnost in morali bomo živeti z njim, čeprav nekateri tega virusa še kar ne jemljejo resno. Kako hude posledice lahko pusti, vidim že pri bratu, ki prej ni bil nikoli bolan, zdaj, ko se je okužil, pa je bil kar pet tednov v bolnišnici, še vedno težko diha. Sestra pa je virus prebolela v veliko blažji obliki,« nadaljuje Zvonka, za katero je zaradi obilice dela okoli doma in v gospodinjstvu vsak dan prekratek in je zato ves čas v gibanju, pa čeprav se oba spopadata z zdravstvenimi težavami. Se pa umirita pri branju časopisa. Najprej ga v roke vzame Miha, za njim Zvonka, Novice pa zelo radi prebirajo tudi sinova z družinama. »Tu za mizo imamo pravi bralni kotiček,« Zvonko dopolni Miha, ko pokaže kupček časopisov, ki čaka, da jih predelajo še preostali domači, ko pridejo na obisk.
Zvonka se v klepetu vrne v stare čase: »Vedno smo živeli skromno, bili smo revni, a smo kot družba živeli bolje in bolj srečno. Samo politiko poglejte; ni pravega razumevanja, družba je razklana, skregana, žalostno je tudi to, da je ogromno penzij tako nizkih, da ne zadostujejo za preživetje. Ampak jaz vedno povem, kaj rabim: to sta lepa beseda in spoštovanje.« Če bi bilo tega več, bi vsi veliko lepše živeli.
Zvonka z možem Miho živi nad Krškim, na mirnem kraju, obdanem z vinogradi, od koder je krško-brežiška dolina kot na dlani, tudi na Hrvaško seže pogled. Prej sta z družino živela v bližnjem Leskovcu, ko pa sta sinova odrasla in si ustvarila družini, sta si Zvonka in Miha dom uredila v zidanici. »Prej je bil to vikend, zdaj je najin dom. Res nama ni žal, da sva se pred 18 leti preselila sem, tu je kot v raju,« se nasmehne zgovorna sogovornica, ko razkazuje vrt, sadovnjak in vinograd okoli hiše.
Trte so že zdavnaj obrezane in privezane, tudi sadno drevje se je odelo v cvetje, na vrtu se pod rastlinjakom bohoti solata, gredice so ozaljšane s prvim pomladnim cvetjem … Veliko postorita sama, pomagajo pa tudi ta mladi, sploh najstarejši vnuk že povsem obvlada delo v vinogradu. Vsi domači radi pridejo, Zvonka in Miha pa se najbolj razveselita vnukov Tima, Kaje, Gašperja in Žive. Teh obiskov je zdaj, v času korone, manj kot nekdaj, a sta zadovoljna, ker sta ravno dan pred našim obiskom prejela prvi odmerek cepiva proti covidu-19, kar ju navdaja z upanjem.
»Nikoli si nisem mislila, da bomo kdaj doživeli kaj takšnega, kot je ta epidemija, a covid-19 je realnost in morali bomo živeti z njim, čeprav nekateri tega virusa še kar ne jemljejo resno. Kako hude posledice lahko pusti, vidim že pri bratu, ki prej ni bil nikoli bolan, zdaj, ko se je okužil, pa je bil kar pet tednov v bolnišnici, še vedno težko diha. Sestra pa je virus prebolela v veliko blažji obliki,« nadaljuje Zvonka, za katero je zaradi obilice dela okoli doma in v gospodinjstvu vsak dan prekratek in je zato ves čas v gibanju, pa čeprav se oba spopadata z zdravstvenimi težavami. Se pa umirita pri branju časopisa. Najprej ga v roke vzame Miha, za njim Zvonka, Novice pa zelo radi prebirajo tudi sinova z družinama. »Tu za mizo imamo pravi bralni kotiček,« Zvonko dopolni Miha, ko pokaže kupček časopisov, ki čaka, da jih predelajo še preostali domači, ko pridejo na obisk.
Zvonka se v klepetu vrne v stare čase: »Vedno smo živeli skromno, bili smo revni, a smo kot družba živeli bolje in bolj srečno. Samo politiko poglejte; ni pravega razumevanja, družba je razklana, skregana, žalostno je tudi to, da je ogromno penzij tako nizkih, da ne zadostujejo za preživetje. Ampak jaz vedno povem, kaj rabim: to sta lepa beseda in spoštovanje.« Če bi bilo tega več, bi vsi veliko lepše živeli.
