30 LET
Brez peterokrake na gasilskem naramniku
Gasilska zveza Slovenije je že od leta 1992 članica CTIF, mednarodnega združenja gasilcev.
Odpri galerijo
Vozni park gasilcev iz Kranja FOTO: GARSKR
Gasilci so eno od največjih slovenskih bogastev. Že leta, desetletja in stoletja. Tudi številke to potrjujejo. Primer: v gasilskih društvih leta 1975 5720 žensk, leta 1983 15.799 in leta 1991 19.517. Po doslej znanih podatkih ima gasilska organizacija v Sloveniji največ članic in mladine v Evropi glede na celotno število članov.
Precej pozornosti pa smo v Slovenskih novicah v začetku devetdesetih let namenili tudi sprejemanju zakona o gasilstvu. Tega je namreč Državni zbor Republike Slovenije – pravzaprav so se politiki prvič institucionalno lotili urejanja te problematike – sprejel leta 1993, ko je sprejel še zakon o varstvu pred požarom. Spremenile so se tudi oznake za čin, in sicer tako, da je bil na naramniku dodan vezen gasilski znak, obkrožen z lipovimi listi – brez peterokrake zvezde. Nad znakom pa je bila goreča bakla.
Zanimivo je, da je bila Gasilska zveza Slovenije, ki je bila sicer ustanovljena že leta 1949 v Ljubljani, kot naslednica vseh predhodnih povezav gasilskih organizacij od leta 1992 članica CTIF, mednarodnega združenja gasilcev, ki ima sedež v Parizu.
Eno od gasilskih društev, ki so nastala v jubilejnem letu, ko slavijo Slovenske novice in država Slovenija, je tudi Prostovoljno gasilsko društvo Trnovec pri Sevnici. Ustanovili so ga konec leta 1991, število članov je naraščalo.
Ker je Trnovec višje ležeča vasica, so za dostop do vseh stanovanjskih hiš potrebovali tudi boljše vozilo. Začeli so zbirati sredstva za nakup novega in s pomočjo dobrodušnih ljudi jim ga je leta 1999 tudi uspelo kupiti. Da so lahko uradno začeli predstavljati svoje društvo, so leta 2001 kupili še gasilski prapor. Tako je bilo vse postavljeno na svoje mesto.
Da je bilo leto 1991 prelomnica tudi v gasilstvu, kažejo nekatere številke. Društva po Sloveniji so imela približno 108.000 članov, čez šest let skoraj 120.000, danes jih je že 150.000.
Precej pozornosti pa smo v Slovenskih novicah v začetku devetdesetih let namenili tudi sprejemanju zakona o gasilstvu. Tega je namreč Državni zbor Republike Slovenije – pravzaprav so se politiki prvič institucionalno lotili urejanja te problematike – sprejel leta 1993, ko je sprejel še zakon o varstvu pred požarom. Spremenile so se tudi oznake za čin, in sicer tako, da je bil na naramniku dodan vezen gasilski znak, obkrožen z lipovimi listi – brez peterokrake zvezde. Nad znakom pa je bila goreča bakla.
Zanimivo je, da je bila Gasilska zveza Slovenije, ki je bila sicer ustanovljena že leta 1949 v Ljubljani, kot naslednica vseh predhodnih povezav gasilskih organizacij od leta 1992 članica CTIF, mednarodnega združenja gasilcev, ki ima sedež v Parizu.
Eno od gasilskih društev, ki so nastala v jubilejnem letu, ko slavijo Slovenske novice in država Slovenija, je tudi Prostovoljno gasilsko društvo Trnovec pri Sevnici. Ustanovili so ga konec leta 1991, število članov je naraščalo.
Ker je Trnovec višje ležeča vasica, so za dostop do vseh stanovanjskih hiš potrebovali tudi boljše vozilo. Začeli so zbirati sredstva za nakup novega in s pomočjo dobrodušnih ljudi jim ga je leta 1999 tudi uspelo kupiti. Da so lahko uradno začeli predstavljati svoje društvo, so leta 2001 kupili še gasilski prapor. Tako je bilo vse postavljeno na svoje mesto.
Da je bilo leto 1991 prelomnica tudi v gasilstvu, kažejo nekatere številke. Društva po Sloveniji so imela približno 108.000 članov, čez šest let skoraj 120.000, danes jih je že 150.000.
