Brez sudokuja v Novicah bi bil nesrečen

Ah, nisem več mladenič, kar preveč let se je že nabralo,« začne pogovor Miljenko Rigler, 76-letni upokojenec iz ljubljanskih Vevč, tudi predsednik Društva upokojencev Vevče - Zgornji Kašelj. Našega zvestega bralca, na Slovenske novice je namreč naročen že skoraj od začetka, smo povprašali, kako je zadovoljen z najbolj priljubljenim dnevnim časopisom in kaj ga v njem najbolj pritegne.

»Najraje imam reševanje sudokuja, prav nesrečen bi bil, če ga ne bi bilo. Eden je bolj zaguljen, eden malo manj, in prav redko se zgodi, da ne rešim obeh. To je dobro za možgansko telovadbo, saj ga moraš rešiti sam. Tudi križanke rad rešujem, a pri tem je svetovni splet v veliko potuho, saj lahko tam kadar koli preveriš geslo,« nadaljuje.

Zjutraj zgodaj vstane, si skuha kavo in že začne listati po Novicah. Najprej, kot rečeno, sudoku, vse drugo pride na vrsto pozneje. Bere tudi Suzy, Delo in druge časopise, najbolj pa ga pritegnejo lepe zgodbe s srečnim koncem. »Tragičnega je vse preveč okoli nas, zato žalostne zgodbe bolj preletim. Bi pa pohvalil tudi našega dostavljalca, mislim, da je že okoli pol petih zjutraj pri nas, tako da ga sploh ne poznam oziroma ga še nisem videl,« še pove.

Gospod Miljenko je na žalost vdovec, v obdobju epidemije koronavirusa je imel tudi nekaj zdravstvenih težav. »Uf, imel sem hudo vnetje ušesa in sem bil kar 14 dni v bolnišnici. Kakšne bolečine so to bile, nobene tablete niso prijele in na srečo so me potem na kliniki ORL dobro poštimali. Sem se pa kar precej polenil, premalo sem bil zunaj, premalo sem se gibal, saj sem kar tičal doma. To moram zdaj spremeniti,« je priznal in še napovedal, da se bo zdaj, ko postaja topleje, poskušal aktivirati in spet sesti na kolo, s katerim je včasih opravil kar precej kilometrov.