30 LET
Delavci SCT se vrnejo iz Jordanije
Trideset delavcev podjetja SCT je v Mafraku gradilo objekte posebnega pomena za obrambo Jordanije.
Odpri galerijo
Sredi januarja 1991 je slovenski statistični urad predstavil podatke o stanju slovenske industrije. Ta je v letu 1990 izdelala za kar 10,5 odstotka manj kot leta 1989, decembra 1990 pa je bil ta upad kar 15,5 odstotka v primerjavi z istim mesecem leto prej.
Včasih je namreč veljalo, da je prav december med delovno najbolj intenzivnimi meseci, ko so v številnih podjetjih lovili letne načrte oziroma so tekmovali, kdo jih bo v zadnjih dneh leta najbolj presegel. Zadnja leta pa je december postal bolj praznični mesec.
Za primerjavo: slovenska industrija je v vsem povojnem obdobju le še trikrat izdelala manj kot leta 1990: 1951, 1987, 1988. Poudariti velja, da je bilo industrijsko nazadovanje v zadnjem letu po podatkih slovenskega statističnega urada največje po letu 1946!
Na zunanjepolitičnem področju so odmevali dogodki ob z nafto bogatem Zalivu, iztekel se je namreč rok Varnostnega sveta OZN, po katerem bi se morala iraška vojska umakniti iz zasedenega Kuvajta. Iračani tega niso storili, ravno nasprotno, vkopali so se na položajih in čakali na začetek spopadov. Po mnenju Združenih držav Amerike ni bilo več vprašanje, ali vojna bo, temveč kdaj se bo začela. Hkrati je SFRJ kot predsedujoča gibanju neuvrščenih pozvala iraškega predsednika Sadama Huseina in vse vpletene v krizo v Zalivu, naj rešijo mir.
Zaradi naraščanja napetosti se je z Bližnjega vzhoda leta 1991 vrnilo trideset delavcev podjetja SCT, ki so v Mafraku gradili objekte posebnega pomena za obrambo Jordanije. Je pa SCT deloval tudi v Iraku in Libiji.
V Sloveniji se je pa tiste dni mudila mednarodna delegacija uglednih poslovnežev in bančnikov iz Švice, Liechtensteina in Avstrije pod vodstvom nadvojvode Lorenza von Habsburga, enega od izvršnih direktorjev zasebne švicarske banke Gutzwiller.
Pogovori so se nanašali na sodelovanje njihovih institucij s slovenskimi bankami in na morebitna gospodarska vlaganja. Sprejeli so jih predsednik vlade Lojze Peterle, minister za gospodarstvo dr. Jože Mencinger, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in podpredsednik skupščine Vitodrag Pukl.
Včasih je namreč veljalo, da je prav december med delovno najbolj intenzivnimi meseci, ko so v številnih podjetjih lovili letne načrte oziroma so tekmovali, kdo jih bo v zadnjih dneh leta najbolj presegel. Zadnja leta pa je december postal bolj praznični mesec.
Za primerjavo: slovenska industrija je v vsem povojnem obdobju le še trikrat izdelala manj kot leta 1990: 1951, 1987, 1988. Poudariti velja, da je bilo industrijsko nazadovanje v zadnjem letu po podatkih slovenskega statističnega urada največje po letu 1946!
Na zunanjepolitičnem področju so odmevali dogodki ob z nafto bogatem Zalivu, iztekel se je namreč rok Varnostnega sveta OZN, po katerem bi se morala iraška vojska umakniti iz zasedenega Kuvajta. Iračani tega niso storili, ravno nasprotno, vkopali so se na položajih in čakali na začetek spopadov. Po mnenju Združenih držav Amerike ni bilo več vprašanje, ali vojna bo, temveč kdaj se bo začela. Hkrati je SFRJ kot predsedujoča gibanju neuvrščenih pozvala iraškega predsednika Sadama Huseina in vse vpletene v krizo v Zalivu, naj rešijo mir.
Zaradi naraščanja napetosti se je z Bližnjega vzhoda leta 1991 vrnilo trideset delavcev podjetja SCT, ki so v Mafraku gradili objekte posebnega pomena za obrambo Jordanije. Je pa SCT deloval tudi v Iraku in Libiji.
V Sloveniji se je pa tiste dni mudila mednarodna delegacija uglednih poslovnežev in bančnikov iz Švice, Liechtensteina in Avstrije pod vodstvom nadvojvode Lorenza von Habsburga, enega od izvršnih direktorjev zasebne švicarske banke Gutzwiller.
Pogovori so se nanašali na sodelovanje njihovih institucij s slovenskimi bankami in na morebitna gospodarska vlaganja. Sprejeli so jih predsednik vlade Lojze Peterle, minister za gospodarstvo dr. Jože Mencinger, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel in podpredsednik skupščine Vitodrag Pukl.