Flavtistka ekstra razreda

Poleg superzvezd na flavti, kot sta že bila James Galway in Jean-Pierre Rampal, se je leta 1991 kot »virtuozinja na flavti ekstra razreda« začela vse bolj uveljavljati privlačna Irena Grafenauer.

Dunajski tednik Profil je zabeležil, Slovenske novice pa povzele, o Grafenauerjevi same superlative, ko je predstavil njeni plošči, ki sta izšli pri nizozemskem Philipsu –​ Flotengal in Versailles –, in ploščo s posnetki koncertov Mozarta, Stamitza in Mercadanteja z znamenitim komornim orkestrom Akademija St. Martin in the Fields pod vodstvom Nevilla Marrinerja.

​

Kot prva ženska v zgodovini, poleg vsega pa še tujka, se je leta 1977 prebila do mesta solistke enega najboljših nemških in svetovnih orkestrov, Orkestra Bavarskega radia, bila je tudi redna profesorica flavte na visoki šoli za glasbo Mozarteum v Salzburgu.

V domovini pa je bila obravnavana zelo mačehovsko. Na akademiji za glasbo so namreč zavrnili njeno prošnjo za profesuro in ukinili delovno mesto, medtem ko je lahko predavala na najboljših tujih šolah in tudi že nekaj let na omenjenem salzburškem Mozarteumu.