LETO 1991
Jamajčanka Merlene Ottey postane Slovenka
Bukovčeva izpadla v polfinalu, Kocuvan presenetil, Jamajčanka pa se je kaj kmalu priselila v Slovenijo.
Odpri galerijo
Že devetnajst let je (tudi) Slovenka. FOTO: Roman Šipič
Mnogi atletski strokovnjaki menijo, da se je najbolj dramatičen dvoboj v zgodovini atletike zgodil avgusta 1991 v Tokiu. Mike Powell je z neverjetnim svetovnim rekordom (8,95) za štiri centimetre ugnal Carla Lewisa (8,91 s premočnim vetrom). Oba sta skočila dlje kot Bob Beamon leta 1968 v Ciudadu de Mexicu (8,90). Lewis je grenak poraz hitro pozabil, saj je zmagal v teku na 100 m z novim svetovnim rekordom (9,86). Kar šest atletov je v finalu teklo pod 10 sekundami.
Mednarodna atletska zveza (IAAF) se je po treh zelo uspešnih prvenstvih odločila, da bodo boji najboljših atletov sveta potekali vsaki dve leti. In naslednje je bilo že leta 1993; tudi s slovensko udeležbo. Začela pa se je plesti tudi svojevrstna jamajško-slovenska zgodba.
Stadion Gottlieb Daimler v Stuttgartu je bil tako prizorišče tekmovanj avgusta 1993. V teku na 110 m z ovirami je Valižan Colin Jackson zmagal s svetovnim rekordom (12,91). Enak podvig je uspel Rusinji Ani Birjukovi v troskoku (15,09 m), ki je bil na sporedu prvič na velikih tekmovanjih.
Takrat 33-letna (še) Jamajčanka Merlene Ottey je najprej doživela težak poraz v teku na 100 m. Sodniki so dolgo pregledovali fotofiniš in odločili, da je Američanka Gail Devers ugnala Otteyjevo za eno tisočinko sekunde. Obe sta tekli 10,82, Merlene pa se je ponovno morala zadovoljiti le s srebrom. Tri dni pozneje je le dočakala svoj veliki dan. V finalu teka na 200 m je s časom 21,98 za dve stotinki prehitela Gwen Torrence.
Slovenski atleti so dosegli nekaj solidnih rezultatov. Brigita Bukovec je izpadla v polfinalu teka na 100 m z ovirami (12,98). Miro Kocuvan je presenetil v predtekih na 400 m z ovirami in se prebil do polfinala. Mirko Vindiš je bil 19. na maratonu.
Čez devet let je slovenska javnost izvedela, da je ena najboljših atletinj vseh časov, Jamajčanka Merlene Ottey, le dobila odločbo o slovenskem državljanstvu, je pa v Sloveniji že živela in pod vodstvom trenerja Srđana Đorđevića trenirala od leta 1998.
Mednarodna atletska zveza (IAAF) se je po treh zelo uspešnih prvenstvih odločila, da bodo boji najboljših atletov sveta potekali vsaki dve leti. In naslednje je bilo že leta 1993; tudi s slovensko udeležbo. Začela pa se je plesti tudi svojevrstna jamajško-slovenska zgodba.
Stadion Gottlieb Daimler v Stuttgartu je bil tako prizorišče tekmovanj avgusta 1993. V teku na 110 m z ovirami je Valižan Colin Jackson zmagal s svetovnim rekordom (12,91). Enak podvig je uspel Rusinji Ani Birjukovi v troskoku (15,09 m), ki je bil na sporedu prvič na velikih tekmovanjih.
Otteyjeva v duelu s Kristino Žumer FOTO: Ljubo Vukelić
Slovenski atleti so dosegli nekaj solidnih rezultatov. Brigita Bukovec je izpadla v polfinalu teka na 100 m z ovirami (12,98). Miro Kocuvan je presenetil v predtekih na 400 m z ovirami in se prebil do polfinala. Mirko Vindiš je bil 19. na maratonu.
Čez devet let je slovenska javnost izvedela, da je ena najboljših atletinj vseh časov, Jamajčanka Merlene Ottey, le dobila odločbo o slovenskem državljanstvu, je pa v Sloveniji že živela in pod vodstvom trenerja Srđana Đorđevića trenirala od leta 1998.
