30 LET
Jože že zjutraj prebere vse
Vozil je kamion, danes je sam, čas si krajša z našim časopisom in delom v vinogradu
Odpri galerijo
Pritegnejo ga naslovi, časopis pa paše v roke. FOTO: DRAGO PERKO
Slovenske novice radi berejo tudi na Dolenjskem, tam med vinogradi. Take sorte človek je naš zvesti naročnik Jože Golob z Mirne, rojen je bil v vasi Selo pri Tihaboju, tja notri proti Gabrovki.
Pričakal nas je v svoji zidanici v Apneniku, streljaj od Mirne, tik pod soncem v neokrnjeni naravi.
»Zdaj, ko je več dela, pridem že dopoldne, vsak dan sem tu. Ko dela ni, je dovolj, če pridem popoldne. Trta je obrezana, rezina je pograbljena, nekaj sem skuril, nekaj pa bom zvezal,« nadaljuje Jože. Na vikend prihaja sam. Petnajst let je že od dne, odkar mu je umrla žena, pogrešajo jo, smrt ga je zelo prizadela in vzela precej volje, tudi vikenda ni urejal do konca, le tisto, kar je bilo nujno, a je kljub temu lično in domače. Želi si, da bi se hči vrnila domov in z družino zaživela na Mirni, kjer so si ustvarili dom. Upokojitev je danes 78-letni Jože pričakal kot šofer, vozil je tako doma kot na tujem, volan pa je vrtel tudi kot voznik podjetja Avto Kočevje, pozneje je imel lastni kamion, vozil je tudi na mirnsko Dano.
Pred 30 leti pa se je naročil na Slovenske novice. »Mislim, da je dala povod za to kar žena,« se ozre tri desetletja v preteklost. »Še danes vas rad berem,« pove, nam pa godi in hvaležni smo za take in podobne bralce. »Slovenske novice so bile in ostale časopis, ki paše v roke. Niso prevelike, da človek ne bi vedel, kako naj jih obrne,« nadaljuje pohvale, potem pa preidemo še k vsebini.
»Preberem vse novice in zgodbe. Naslovi so taki, da jih moraš prebrati, pa tudi če ne bi imel časa. Saj imate take naslove, ki pritegnejo. Rad rešujem tudi križanke,« nadaljuje Jože. Praviloma ga izvod Slovenskih novic pričaka že zjutraj. »Da do devetih že vse preberem. Zdaj se je očitno vrnil naš raznašalec, zato so Novice pravočasno pri nas. Če gre to prek pošte, je zamuda, včasih tudi cel dan,« pristavi mož, ki med trtami najde mir, spokoj, kot bi svojo dušo privezal ali pa jo spustil na pašo.
Trt ima še 300, prej jih je bilo 600. Ni edini, ki krči in seka. Ljudje danes precej manj spijejo. »Dovolj pridelam na leto, okoli 1000 litrov se nabere, predvsem cvička, imam pa tudi 100 trt črnine, ki dajejo od štiri do pet litrov vina na trto,« nas še pouči, preden si sežemo v roke in odidemo tja v dolino. Jože je ostal zgoraj. Zjutraj pa bo spet bral Slovenske novice.
Pričakal nas je v svoji zidanici v Apneniku, streljaj od Mirne, tik pod soncem v neokrnjeni naravi.
»Zdaj, ko je več dela, pridem že dopoldne, vsak dan sem tu. Ko dela ni, je dovolj, če pridem popoldne. Trta je obrezana, rezina je pograbljena, nekaj sem skuril, nekaj pa bom zvezal,« nadaljuje Jože. Na vikend prihaja sam. Petnajst let je že od dne, odkar mu je umrla žena, pogrešajo jo, smrt ga je zelo prizadela in vzela precej volje, tudi vikenda ni urejal do konca, le tisto, kar je bilo nujno, a je kljub temu lično in domače. Želi si, da bi se hči vrnila domov in z družino zaživela na Mirni, kjer so si ustvarili dom. Upokojitev je danes 78-letni Jože pričakal kot šofer, vozil je tako doma kot na tujem, volan pa je vrtel tudi kot voznik podjetja Avto Kočevje, pozneje je imel lastni kamion, vozil je tudi na mirnsko Dano.
Pred 30 leti pa se je naročil na Slovenske novice. »Mislim, da je dala povod za to kar žena,« se ozre tri desetletja v preteklost. »Še danes vas rad berem,« pove, nam pa godi in hvaležni smo za take in podobne bralce. »Slovenske novice so bile in ostale časopis, ki paše v roke. Niso prevelike, da človek ne bi vedel, kako naj jih obrne,« nadaljuje pohvale, potem pa preidemo še k vsebini.
»Preberem vse novice in zgodbe. Naslovi so taki, da jih moraš prebrati, pa tudi če ne bi imel časa. Saj imate take naslove, ki pritegnejo. Rad rešujem tudi križanke,« nadaljuje Jože. Praviloma ga izvod Slovenskih novic pričaka že zjutraj. »Da do devetih že vse preberem. Zdaj se je očitno vrnil naš raznašalec, zato so Novice pravočasno pri nas. Če gre to prek pošte, je zamuda, včasih tudi cel dan,« pristavi mož, ki med trtami najde mir, spokoj, kot bi svojo dušo privezal ali pa jo spustil na pašo.
Trt ima še 300, prej jih je bilo 600. Ni edini, ki krči in seka. Ljudje danes precej manj spijejo. »Dovolj pridelam na leto, okoli 1000 litrov se nabere, predvsem cvička, imam pa tudi 100 trt črnine, ki dajejo od štiri do pet litrov vina na trto,« nas še pouči, preden si sežemo v roke in odidemo tja v dolino. Jože je ostal zgoraj. Zjutraj pa bo spet bral Slovenske novice.
