30 LET
Kavica in Slovenske novice super kombinacija
Matjažev nono se je pred natančno tridesetimi leti naročil na Slovenske novice, zdaj spomin nanj ohranja tudi naš časnik.
Odpri galerijo
FOTO: DEJAN JAVORNIK
Gostilna Miranda je ena izmed starejših gostiln na Primorskem. Pohvali se lahko s polstoletno tradicijo. Silvo in Miranda Benedetti sta jo odprla na takratni dan borcev leta 1967.
Kot smo lahko razbrali, so jo več kot pol stoletja pozneje ocenili s 4,5 zvezdice od petih. Ocene so dajali tisti, ki so tam jedli in dobili na mizo to, čemur pravijo – babičina kuhinja.
Zaradi epidemije je gostilna že dlje zaprta. »Bolj ali manj životarimo,« je dejal Matjaž Benedetti, ekonomist po izobrazbi, ki živi nad gostilno in predstavlja že tretjo generacijo družinske gostilne. V poplavi brezdušnih koprskih pajzlov je Miranda še ena izmed poslednjih gostiln, ki se ponaša s tisto pravo istrsko postrežbo ter dušo, ki ne izhaja od drugod, ampak je dejansko od tukaj, iz našega, slovenskega Primorja!
Tako sončen dan, kakršen je bil ob našem obisku, je tudi Matjaža spomnil na neke druge čase. Ko so bile še vse mize zasedene in so gostje zadovoljno žlobudrali. Miranda je bila nasploh znana po tem, da je ob vseh letnih časih, če le posije izza oblakov, živahna in prepolna gostov.
Glede na to, da je v le lučaj oddaljenem Trstu, samo na oni strani meje še vse odprto, lahko Matjaž upravičeno godrnja zaradi naših protikoronskih ukrepov, kakor tudi nad odgovornostjo njihovih in neodgovornostjo naših prebivalk in prebivalcev. Le dvajset kilometrov stran ljudje bolj ali manj normalno delajo in ne životarijo. Le dvajset kilometrov stran je svet drugačen. Po obdobju, ko so padale meje, te spet vse vidneje določajo razlike.
Njegov nono Silvo je bil miličnik na motorju. Z motorji pa je navdušil tudi vnuka Matjaža, ki je že za šesti rojstni dan dobil – torija. Pa še nekaj: njegov nono se je pred natančno tridesetimi leti naročil na Slovenske novice in jim bil zvest vse do svojega konca. Kljub temu da ga ni več med nami, ohranjajo spomin nanj tudi Slovenske novice, na katere so pri Benedettijevih naročeni vse od samega začetka.
Jutranja kavica in Novice, to je namreč še vedno najboljša kombinacija, pravijo! Ki je obvezna tudi med njihovimi gosti. In če je nono Silvo prebral vse do zadnje pikice, postaja pri hitrejšem in spremenjenem življenjskem slogu to vse težje. »Vse je prebral in s svojimi Novicami okužil vse druge,« se zaveda Matjaž. Kadar prime v roke Slovenske novice, počne tisto, kar bi počel tudi njegov nono Silvo.
Kot smo lahko razbrali, so jo več kot pol stoletja pozneje ocenili s 4,5 zvezdice od petih. Ocene so dajali tisti, ki so tam jedli in dobili na mizo to, čemur pravijo – babičina kuhinja.
Zaradi epidemije je gostilna že dlje zaprta. »Bolj ali manj životarimo,« je dejal Matjaž Benedetti, ekonomist po izobrazbi, ki živi nad gostilno in predstavlja že tretjo generacijo družinske gostilne. V poplavi brezdušnih koprskih pajzlov je Miranda še ena izmed poslednjih gostiln, ki se ponaša s tisto pravo istrsko postrežbo ter dušo, ki ne izhaja od drugod, ampak je dejansko od tukaj, iz našega, slovenskega Primorja!
Tako sončen dan, kakršen je bil ob našem obisku, je tudi Matjaža spomnil na neke druge čase. Ko so bile še vse mize zasedene in so gostje zadovoljno žlobudrali. Miranda je bila nasploh znana po tem, da je ob vseh letnih časih, če le posije izza oblakov, živahna in prepolna gostov.
Glede na to, da je v le lučaj oddaljenem Trstu, samo na oni strani meje še vse odprto, lahko Matjaž upravičeno godrnja zaradi naših protikoronskih ukrepov, kakor tudi nad odgovornostjo njihovih in neodgovornostjo naših prebivalk in prebivalcev. Le dvajset kilometrov stran ljudje bolj ali manj normalno delajo in ne životarijo. Le dvajset kilometrov stran je svet drugačen. Po obdobju, ko so padale meje, te spet vse vidneje določajo razlike.
Njegov nono Silvo je bil miličnik na motorju. Z motorji pa je navdušil tudi vnuka Matjaža, ki je že za šesti rojstni dan dobil – torija. Pa še nekaj: njegov nono se je pred natančno tridesetimi leti naročil na Slovenske novice in jim bil zvest vse do svojega konca. Kljub temu da ga ni več med nami, ohranjajo spomin nanj tudi Slovenske novice, na katere so pri Benedettijevih naročeni vse od samega začetka.
Jutranja kavica in Novice, to je namreč še vedno najboljša kombinacija, pravijo! Ki je obvezna tudi med njihovimi gosti. In če je nono Silvo prebral vse do zadnje pikice, postaja pri hitrejšem in spremenjenem življenjskem slogu to vse težje. »Vse je prebral in s svojimi Novicami okužil vse druge,« se zaveda Matjaž. Kadar prime v roke Slovenske novice, počne tisto, kar bi počel tudi njegov nono Silvo.
