SLOVENSKI UPORABNIKI
Ko so mobiteli bili še škatle
Prvi naročniki leta 1991, priključek je stal 14.130 nemških mark, centrala pa je bila skupna s Hrvati.
Odpri galerijo
Prvi prenosni telefon – carry phone. »Težek, drag in frajerski.« FOTO: K. E.
Leta 1991, natančneje 4. julija, so v Sloveniji, kjer še stacionarni telefoni niso bili nekaj vsakdanjega, priklopili prve naročnike, hm, mobilne telefonije. Ti so, kot se spominjajo nekateri, viri pa to potrjujejo, po tem, ko so že leto prej s PTT podpisali sporazum, končno dočakali napravo in priključek. Na njihovo srečo pa za priključek ni obveljala sprva določena cena 99.000 dinarjev, ki je bila navedena v sporazumu in je po takratnem Markovićevem tečaju znašala 14.130 nemških mark oziroma 7231 evrov. Plačali so bistveno manj, »samo« osem tisoč mark, kar je 4090 evrov.
Leta 1991 pa je Združenje PTT organizacij Slovenije, to je združevalo vseh devet regijskih podjetij PTT v Sloveniji, ustanovilo družbo Mobitel, ki je začela usmerjati razvoj slovenskega trga mobilne telefonije. Telekom Slovenije je kot samostojna družba nastal šele leta 1995, ko se je PTT Slovenije razdružil na poštni in telekomunikacijski del.
Tisti, ki se še spomnijo, vedo povedati, da so med prvimi slovenskimi naročniki mobilne telefonije bila praviloma velika podjetja, redkeje državna uprava, le izjemoma posamezniki. Sprva so dobili omrežno številko 099, skupna centrala pa je bila v Zagrebu. Kaj kmalu je bila vzpostavljena centrala tudi v Ljubljani, ko je bila uvedena omrežna skupina 0609.
Slovenski uporabniki NMT so ga lahko uporabljali na Hrvaškem in obratno, a je bilo treba mehansko preklopiti stikalo na telefonu. To pa je bilo vse, kar smo lahko pričakovali od mednarodnega gostovanja, dokler leta 1996 ni v Slovenijo sramežljivo začel prihajati GSM – sprva prek testnih kartic nemškega operaterja T-Mobile. V Evropi je sicer prvo GSM-omrežje začelo delovati leta 1991 na Finskem.
Mimogrede: v Sloveniji smo v začetku devetdesetih let uporabljali tehnologijo NMT (Nordic Mobile Telephony). Medtem ko so v skandinavskih državah uporabljali frekvenčno območje 450 megahercev, pri nas to ni bilo dovoljeno, saj ga je uporabljala JLA. Slovenski in hrvaški PTT, ki sta NMT v Jugoslavijo pripeljala skupaj, sta zato bila prisiljena uporabljati drugo frekvenčno območje – 412 megahercev.
Leta 1991 pa je Združenje PTT organizacij Slovenije, to je združevalo vseh devet regijskih podjetij PTT v Sloveniji, ustanovilo družbo Mobitel, ki je začela usmerjati razvoj slovenskega trga mobilne telefonije. Telekom Slovenije je kot samostojna družba nastal šele leta 1995, ko se je PTT Slovenije razdružil na poštni in telekomunikacijski del.
Retro mobilnik FOTO: K. E.
Tisti, ki se še spomnijo, vedo povedati, da so med prvimi slovenskimi naročniki mobilne telefonije bila praviloma velika podjetja, redkeje državna uprava, le izjemoma posamezniki. Sprva so dobili omrežno številko 099, skupna centrala pa je bila v Zagrebu. Kaj kmalu je bila vzpostavljena centrala tudi v Ljubljani, ko je bila uvedena omrežna skupina 0609.
Slovenski uporabniki NMT so ga lahko uporabljali na Hrvaškem in obratno, a je bilo treba mehansko preklopiti stikalo na telefonu. To pa je bilo vse, kar smo lahko pričakovali od mednarodnega gostovanja, dokler leta 1996 ni v Slovenijo sramežljivo začel prihajati GSM – sprva prek testnih kartic nemškega operaterja T-Mobile. V Evropi je sicer prvo GSM-omrežje začelo delovati leta 1991 na Finskem.
Mimogrede: v Sloveniji smo v začetku devetdesetih let uporabljali tehnologijo NMT (Nordic Mobile Telephony). Medtem ko so v skandinavskih državah uporabljali frekvenčno območje 450 megahercev, pri nas to ni bilo dovoljeno, saj ga je uporabljala JLA. Slovenski in hrvaški PTT, ki sta NMT v Jugoslavijo pripeljala skupaj, sta zato bila prisiljena uporabljati drugo frekvenčno območje – 412 megahercev.
