»Komaj sem dohajala samo sebe«

Saša Einsiedler je in je bila marsikaj: pevka zabavne glasbe, televizijska voditeljica, trenerka javnega nastopanja in avtorica priročnikov ...

»Julija 1991 sem bila stara 24 let. Vse se mi je dogajalo tako intenzivno, da sem komaj dohajala samo sebe … Tisti čas je bila na RTV Slovenija najbolj priljubljena oddaja Titanik, vodila sva jo skupaj s Sašem Hribarjem in to je bil svojevrsten izziv zame, saj je bil Sašo že takrat zelo poseben … Prvič je bila na naši televiziji moderna računalniška grafika, oddaja je bila zelo uspešna, vendar so jo žal ukinili – še danes ne vem natanko, zakaj. Je pa hec, da se številni še vedno spomnijo modrih kapitanskih suknjičev, ki sva jih nosila. In jaz imam svojega še vedno doma! Haha, enkrat sem ga celo oblekla za maškare.
Tega leta sem se pripravljala na novo oddajo Komu gori pod nogami, elitni sobotni termin, v živo, urednici sva bili s Sašo Gerdej, s katero sva imeli že nekajletno zgodovino dela pri oddaji Videonoč. Tudi te se danes spomni še marsikdo naših let, saj je bila edina oddaja, v kateri smo vrteli videospote in bili popolnoma sproščeni,« se pominja sogovornica časa pred tremi desetletji.

In dodaja: »Potem pa so me povabili še na Melodije morja in sonca (MMS). Takrat, priznam, nisem ravno cenila tega festivala, ker sem poslušala bolj rockersko glasbo. Pa vendar sem bila vabila vesela, saj sem spoznala kup domačih in tudi tujih zvezdnikov, ki so nastopali na festivalu. Spomnim se, da sta bila dva večera – tekmovalni in revijski. In spomnim se tudi tega, da sem morala v Italijo po obleke – se mi zdi, da je bil tak dogovor, da nosim oblačila iz nekega butika … In tudi čevlje sem kupila takrat, črne lakaste, še danes jih imam pred očmi, nosila sem jih še leta in leta.«

Kaj pa kakšne druge podrobnosti, cukčki? »Kakšnih drugih podrobnosti se sploh ne spomnim … Takrat je bilo zame vse tako lahko, tako preprosto, da verjetno niti nisem imela kaj dosti treme in se ne spominjam kakšnih nadležnih podrobnosti. No, zmagala je Helena Blagne in vem, da sem vihala nos nad njo takrat, ker se mi je zdela čisto preveč pocukrana. Ampak občinstvo jo je imelo rado že takrat in šele čez mnoga leta sem pogoltnila svoj ego ter Heleni priznala, da pač zna, da je prava diva. Danes vem, kako pomembno je imeti festival, kot je MMS. In danes, po 30 letih, tudi sama rada prisluhnem bolj pocukranim komadom – nad njimi zdaj vihajo nos moji otroci. Pa naj, prav je tako. Je pa res, da mi srce še vedno zaigra tudi ob dobrem rocku!« Dejan Vodovnik