30 LET
Kupčije prijateljev pod mizo
O njih je spregovoril Jože Pučnik; predvsem ga je užalil Lojze Peterle, a je ostal miren.
Odpri galerijo
Lojze Peterle Jožetu Pučniku ni povedal vsega. FOTO: Igor Modic
Predsednik Demosa in eden kreatorjev slovenske samostojnosti Jože Pučnik, po katerem smo pred leti poimenovali brniško letališče, je že junija leta 1992 spoznaval, da ga okoli prinašajo tudi njegovi največji zavezniki in zaupniki. Kot predsednik stranke Socialnih demokratov je na nekem malem druženju sproščeno spregovoril tudi o takratnih kupčijah pod mizo. In zlasti mimo njega, čeprav je bil ena glavnih figur nove demokratične ureditve v Sloveniji.
Povedal je denimo, kako se je prvi in takrat že nekdanji prvi premier slovenske vlade Lojze Peterle skrivaj dogovarjal z opozicijo – prenovitelji za določena ministrska mesta v vladi. Med drugim tudi o tem, kako bi prevzeli mesto socialdemokratskega predsednika vlade Andreja Ocvirka, ne da bi Pučnik za to vedel.
»To je bilo zame kot predsednika stranke, ki je predlagala tega ministra, zelo nesramno,« je zaupal novinarju Slovenskih novic.
»Ko sem za to izvedel, nisem mogel verjeti, da je res. Mislil sem, da so to intrige prenoviteljev ali nekoga drugega. Šel sem k Peterletu in ga vprašal, ali je to res. Potrdil je in rekel, naj tega ne jemljem tako resno.«
A to še ni vse, Peterle je Pučnika še bolj presenetil in očitno kar ponižal v naslednjem stavku. »Ko sem želel biti nekoliko bolj informiran o načrtih vlade,« je pravil Pučnik, »sem šel k Peterletu in mu rekel, naj mi na svet Demosa pošilja informacije o delu vlade. Odgovoril mi je: 'Pridi na tiskovno konferenco, ki jo imamo po vsaki seji vlade.' Kdor pozna strankarski sistem, bi moral vedeti, kaj je to. Jaz bi lahko takrat užaljeno odreagiral in odstopil, a nisem, saj so bile pred nami pomembne naloge.«
Pučnik je povedal tudi, kako je doživljal anonimne očitke: »Češ da so me Nemci poslali, naj uničim katoliško Slovenijo. Podobno kot so pred volitvami komunisti govorili, da so me Nemci poslali, naj uničim slovensko industrijo.« Tako s(m)o se šli v drugem letu samostojnosti.
Povedal je denimo, kako se je prvi in takrat že nekdanji prvi premier slovenske vlade Lojze Peterle skrivaj dogovarjal z opozicijo – prenovitelji za določena ministrska mesta v vladi. Med drugim tudi o tem, kako bi prevzeli mesto socialdemokratskega predsednika vlade Andreja Ocvirka, ne da bi Pučnik za to vedel.
»To je bilo zame kot predsednika stranke, ki je predlagala tega ministra, zelo nesramno,« je zaupal novinarju Slovenskih novic.
»Ko sem za to izvedel, nisem mogel verjeti, da je res. Mislil sem, da so to intrige prenoviteljev ali nekoga drugega. Šel sem k Peterletu in ga vprašal, ali je to res. Potrdil je in rekel, naj tega ne jemljem tako resno.«
A to še ni vse, Peterle je Pučnika še bolj presenetil in očitno kar ponižal v naslednjem stavku. »Ko sem želel biti nekoliko bolj informiran o načrtih vlade,« je pravil Pučnik, »sem šel k Peterletu in mu rekel, naj mi na svet Demosa pošilja informacije o delu vlade. Odgovoril mi je: 'Pridi na tiskovno konferenco, ki jo imamo po vsaki seji vlade.' Kdor pozna strankarski sistem, bi moral vedeti, kaj je to. Jaz bi lahko takrat užaljeno odreagiral in odstopil, a nisem, saj so bile pred nami pomembne naloge.«
Pučnik je povedal tudi, kako je doživljal anonimne očitke: »Češ da so me Nemci poslali, naj uničim katoliško Slovenijo. Podobno kot so pred volitvami komunisti govorili, da so me Nemci poslali, naj uničim slovensko industrijo.« Tako s(m)o se šli v drugem letu samostojnosti.
