30 LET
Lisca računalniško povezana z Ljubljano
Povezava med Lisco in hidrometeorološkim zavodom je potekala po najeti telefonski liniji.
Odpri galerijo
Radar na vrhu FOTO: BOJAN AMBROŽIČ
Zgodovina radarskega zaznavanja padavin v Sloveniji se je sicer začela leta 1971, ko je bil v Žikarcah pri Mariboru urejen prvi meteorološki radarski center s predelanim vojaškim radarjem uporabnega dosega 40 kilometrov. Merjenje padavinskih sistemov je potekalo ročno, v poletnih mesecih in v okviru raketne obrambe pred točo.
Zaradi razširitve obrambe na osrednjo Slovenijo je bil leta 1984 center opuščen in namesto njega postavljen nov na Lisci pri Sevnici, opremljen z računalniško vodenim radarjem uporabnega dosega 200 kilometrov. Meritve so potekale deloma ročno in deloma samodejno, vendar še vedno predvsem poleti in prilagojene potrebam obrambe pred točo.
Slednja je bila leta 1997 zaradi nedokazane uspešnosti ukinjena in radarski center je začel spremljati padavinske sisteme za splošne namene. Zastareli konvencionalni radar je v nadaljnjih letih zamenjal novejši. S tem se je kakovost meritev močno izboljšala. Tedanji hidrometeorološki zavod (danes Urad za meteorologijo na Agenciji za okolje) je v Ljubljani ustanovil center za pridobivanje podatkov z radarskega centra na Lisci in radarskih centrov sosednjih držav ter za obdelavo in razpošiljanje izdelanih slik.
Leto 1990 pa je bilo prav posebno, saj je prineslo računalniško povezavo med Lisco in hidrometeorološkim zavodom v Ljubljani; potekala je po najeti telefonski liniji. S tem je bilo omogočeno razpošiljanje radarskih izmerkov uporabnikom zunaj radarskega centra.
Preoblikovana programska oprema je začela dajati prve numerične radarske podatke za uporabnike.
Do radarskih podatkov so imeli dostop meteorološka prognoza, letališče Brnik in Republiški center za obveščanje ter alarmiranje. Vsi radarski podatki so bili shranjeni. V hidrometeorološki zavod je leta 1995 začel pošiljati radarske slike z Lisce v srednjeevropski radarski zbirni center CERAD, ustanovljen pod okriljem avstrijske meteorološke službe na Dunaju.
Dandanes, nekaj manj kot tri desetletja pozneje, si radarske slike vremena in vse informacije ter podatke, povezane z njim, lahko ogledujemo vsak trenutek na mobilnih telefonih.
Zaradi razširitve obrambe na osrednjo Slovenijo je bil leta 1984 center opuščen in namesto njega postavljen nov na Lisci pri Sevnici, opremljen z računalniško vodenim radarjem uporabnega dosega 200 kilometrov. Meritve so potekale deloma ročno in deloma samodejno, vendar še vedno predvsem poleti in prilagojene potrebam obrambe pred točo.
Slednja je bila leta 1997 zaradi nedokazane uspešnosti ukinjena in radarski center je začel spremljati padavinske sisteme za splošne namene. Zastareli konvencionalni radar je v nadaljnjih letih zamenjal novejši. S tem se je kakovost meritev močno izboljšala. Tedanji hidrometeorološki zavod (danes Urad za meteorologijo na Agenciji za okolje) je v Ljubljani ustanovil center za pridobivanje podatkov z radarskega centra na Lisci in radarskih centrov sosednjih držav ter za obdelavo in razpošiljanje izdelanih slik.
Leto 1990 pa je bilo prav posebno, saj je prineslo računalniško povezavo med Lisco in hidrometeorološkim zavodom v Ljubljani; potekala je po najeti telefonski liniji. S tem je bilo omogočeno razpošiljanje radarskih izmerkov uporabnikom zunaj radarskega centra.
Radarski center FOTO: POSAVSKI OBZORNIK
Preoblikovana programska oprema je začela dajati prve numerične radarske podatke za uporabnike.
Do radarskih podatkov so imeli dostop meteorološka prognoza, letališče Brnik in Republiški center za obveščanje ter alarmiranje. Vsi radarski podatki so bili shranjeni. V hidrometeorološki zavod je leta 1995 začel pošiljati radarske slike z Lisce v srednjeevropski radarski zbirni center CERAD, ustanovljen pod okriljem avstrijske meteorološke službe na Dunaju.
Dandanes, nekaj manj kot tri desetletja pozneje, si radarske slike vremena in vse informacije ter podatke, povezane z njim, lahko ogledujemo vsak trenutek na mobilnih telefonih.
