Malo zjutraj, do konca zvečer

V petek smo odšli do 73-letnega Cvetka Maršiča, ki je bil našega obiska vesel, presenetil pa ga ni. Redno namreč prebira Slovenske novice in dobro ve, da v tem času po vsej Sloveniji obiskujemo svoje zveste naročnike. Kljub temu da smo ga zmotili med kmetovanjem na zelo lepo urejeni domačiji, si je za nas vzel čas. Prideluje paradižnik, papriko, buče, pa zimski radič, ki gre nato v prodajo v Ljubljano. Upokojen je 12 let, nekdaj je delal v koprski tovarni, kjer je v proizvodnji brusil orodje. Doma ima pet kokoši in krasnega triletnega rjavega mačka Maksija, ki je te dni veliko zdoma: »Potepa se, ker se ženi,« pove naš naročnik.

Pravi, da v Slovenskih novicah ne bi spremenil ene samcate stvari, zelo je zadovoljen. Vse, kar ga zanima, najde in nobene vsebine ne pogreša. »Na Novice sem se naročil okoli leta 1991. Sprva sem jih kupoval, potem pa se odločil, da jih – če bi jih kdaj pozabil kupiti – kar naročim, pa imam mir,« pove nasmejani Cvetko, ki svoje odločitve ni nikoli obžaloval. »Prelistam jih zjutraj, potem jih odložim in zvečer, ko imam čas, preberem vse, od zadnje do prve strani. Zelo so mi všeč karikature, vici, da sem na tekočem z vremensko napovedjo, pa tudi spovednico preberem in zapeljivko tedna pogledam.«
​

»Žal je v Sloveniji veliko umorov, je pa prav, da o tem poročate,« razmišlja in doda, da ga je zgodba o Koprčanki, ki naj bi vzela življenje svoji babici, pretresla. »Izvem tudi za težave, s katerimi se spopada svet, pa kaj se dogaja v Sloveniji, novice s kraljevega dvora, kaj je novega na sceni,« našteva gospod.

Prost je bolj malo, nam zaupa, ima tri vnuke, eno pravnukinjo in pravnuka, ki jih včasih pelje ali prevzame v šoli, najmlajše pa v vrtcu. Rad gre na sprehod, pa s kolesom, na dopust v toplice ali na hrvaško morje. A vsebine slehernih Slovenskih novic, kljub odsotnosti med dopusti, nikoli ne zamudi.