30 LET
Marjeta bi Novice raje brala že pri kavi in zajtrku
Med tistimi, ki so naročniki na Slovenske novice že od začetka izhajanja, je tudi Marjeta Lorber iz Prlekije.
Odpri galerijo
Marjeta Lorber s svojimi ovčkami FOTO: Oste Bakal
V Prekmurju, Prlekiji, Slovenskih goricah in Halozah je veliko naročnikov Slovenskih novic. Med njimi je tudi Marjeta Lorber iz prleške vasi Rožički Vrh v občini Sveti Jurij ob Ščavnici.
Kot nekdanja aktivistka medobčinskega društva invalidov je pripravljala zlasti tekmovanja v športnem ribolovu za invalide, kjer je bila uspešna tekmovalka in je osvajala medobčinske, regionalne in tudi državne naslove in druga odličja.
Mimogrede, strastna ribiča sta tudi njena najdražja, sin, policist David, in mož Bojan, ki se počasi bliža upokojitvi, zaposlen pa je v sosednji Avstriji. Nazadnje smo o naši zvesti bralki Marjeti pisali nedavno, ko je njena ovčka Lunca povrgla četverčke, kar je pravi mali čudež, to nam je potrdil tudi znani pomurski veterinar Marko Nabergoj, dr. vet. med., iz Veterinarskega inženiringa Moravske Toplice.
In prav o takšnih zgodbah in zanimivostih Marjeta najraje prebira v Slovenskih novicah. »Resnično sem zaljubljena v Slovenske novice in jih že 30 let prebiram od prve do zadnje strani. Priznam, da me najbolj zanimajo prijetne in vesele zgodbe naših ljudi, a preberem tudi tiste druge, nekoliko bolj žalostne. Slednje so bolj v domeni mojega moža Bojana, ki pozno popoldan prihaja iz službe,« razlaga Marjeta, ki je vedno dobre volje in pripravljena na kakšen hec.
Ni pa šala, da je razmišljala o odpovedi naročnine Novic. »Mnoga leta smo imeli raznašalca in smo Novice dobili že zgodaj zjutraj. Tako sem lahko, še preden sem šla v hlev ali na vrt, pri kavi in zajtrku prebrala tisto, kar me je najbolj zanimalo. Nekaj je ostalo tudi za čas kosila, mož pa je lahko bral zvečer, ko je prišel iz službe. V zadnjem času pa nam Novice prinaša poštar, ki ne po svoji krivdi, saj ima izjemno velik rajon, pride do nas okoli 15. ure, včasih še pozneje.
Tako ni možnosti, da bi časopis prebrala pred možem, potem pa se prepirava, kdo ga bo prvi,« nekoliko duhovito, a tudi resno pove Marjeta, ki dodaja: »Če bi se dalo urediti, da bi raznašalci prinašali časopis, in to zjutraj, bi gotovo imeli več bralcev. Poznam nekatere sosede in znance, ki so Novice odpovedali ravno zaradi pozne dostave. Škoda, mar ne?«
Marjetine ovčke FOTO: Oste Bakal
Kot nekdanja aktivistka medobčinskega društva invalidov je pripravljala zlasti tekmovanja v športnem ribolovu za invalide, kjer je bila uspešna tekmovalka in je osvajala medobčinske, regionalne in tudi državne naslove in druga odličja.
Mimogrede, strastna ribiča sta tudi njena najdražja, sin, policist David, in mož Bojan, ki se počasi bliža upokojitvi, zaposlen pa je v sosednji Avstriji. Nazadnje smo o naši zvesti bralki Marjeti pisali nedavno, ko je njena ovčka Lunca povrgla četverčke, kar je pravi mali čudež, to nam je potrdil tudi znani pomurski veterinar Marko Nabergoj, dr. vet. med., iz Veterinarskega inženiringa Moravske Toplice.
In prav o takšnih zgodbah in zanimivostih Marjeta najraje prebira v Slovenskih novicah. »Resnično sem zaljubljena v Slovenske novice in jih že 30 let prebiram od prve do zadnje strani. Priznam, da me najbolj zanimajo prijetne in vesele zgodbe naših ljudi, a preberem tudi tiste druge, nekoliko bolj žalostne. Slednje so bolj v domeni mojega moža Bojana, ki pozno popoldan prihaja iz službe,« razlaga Marjeta, ki je vedno dobre volje in pripravljena na kakšen hec.
Ni pa šala, da je razmišljala o odpovedi naročnine Novic. »Mnoga leta smo imeli raznašalca in smo Novice dobili že zgodaj zjutraj. Tako sem lahko, še preden sem šla v hlev ali na vrt, pri kavi in zajtrku prebrala tisto, kar me je najbolj zanimalo. Nekaj je ostalo tudi za čas kosila, mož pa je lahko bral zvečer, ko je prišel iz službe. V zadnjem času pa nam Novice prinaša poštar, ki ne po svoji krivdi, saj ima izjemno velik rajon, pride do nas okoli 15. ure, včasih še pozneje.
Zjutraj ji manjkajo. FOTO: Oste Bakal
Tako ni možnosti, da bi časopis prebrala pred možem, potem pa se prepirava, kdo ga bo prvi,« nekoliko duhovito, a tudi resno pove Marjeta, ki dodaja: »Če bi se dalo urediti, da bi raznašalci prinašali časopis, in to zjutraj, bi gotovo imeli več bralcev. Poznam nekatere sosede in znance, ki so Novice odpovedali ravno zaradi pozne dostave. Škoda, mar ne?«
