30 LET
Milan in Lojze predsednika, Janez pa član
Dva nova organa leta 1991: Svet Predsedstva Republike Slovenije za obrambo in Vojni kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije.
Odpri galerijo
Leto 1991 je bilo prelomno. Po politični plati in – seveda – tudi na medijskem trgu, saj so nanj pljusknile Slovenske novice in obstale kot najbolj bran časnik v Sloveniji.
Ambicioznosti ni manjkalo, tega leta in še leta pozneje s(m)o zasajali lopate, da bi le izpeljali ambiciozne načrte. No, gospodarsko smo malce nazadovali in šele leta 1994 smo se začeli kobacati proti lepšemu jutri.
Po tisti zgodovinski odločitvi o samostojnosti smo se Slovenci znašli pod žarometi svetovne javnosti, zaživeli smo v normalni državi, z vsemi normalnimi problemi, kakršne smo poznali le od drugod.
Nastale so politične stranke in tudi – organi! Pravzaprav dva organa.
Eden je bil Svet Predsedstva Republike Slovenije za obrambo. To je bil posvetovalni organ Predsedstva Republike Slovenije, ki je bil aktiven med slovensko osamosvojitveno vojno in neposredno po njej. Prvič se je sestal 26. junija 1991 ob 12. uri, obravnavali pa so varnostnopolitične razmere v Sloveniji. Predsednik je bil Milan Kučan, člani pa so bili: France Bučar, Lojze Peterle, Igor Bavčar, Dimitrij Rupel, Miran Bogataj, Janez Slapar in Janez Janša.
Dobili smo tudi Vojni kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, ki je bil posvetovalno-upravni organ predsednika vlade. Deloval je med slovensko osamosvojitveno vojno in neposredno po njej. Predsednik je bil Lojze Peterle, člani pa: Andrej Ocvirk, Maks Bastl, Dušan Šešok, Lojze Janko, Jelko Kacin, Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Janez Janša. Rdeča nit obeh organov je bila varnost nove države, ki se je znašla pod drobnogledom svetovne javnosti in v politični areni, prenapolnjeni z velikimi in požrešnimi zvermi vseh barv. Slovenske novice o politiki kaj veliko niso pisale, so pa bile na tekočem, novinarji naših in vaših Novic so prvi izvedeli, kaj se dogaja, in to tudi vestno popisali ter dali v branje svojim bralcem.
Ambicioznosti ni manjkalo, tega leta in še leta pozneje s(m)o zasajali lopate, da bi le izpeljali ambiciozne načrte. No, gospodarsko smo malce nazadovali in šele leta 1994 smo se začeli kobacati proti lepšemu jutri.
Po tisti zgodovinski odločitvi o samostojnosti smo se Slovenci znašli pod žarometi svetovne javnosti, zaživeli smo v normalni državi, z vsemi normalnimi problemi, kakršne smo poznali le od drugod.
Nastale so politične stranke in tudi – organi! Pravzaprav dva organa.
Eden je bil Svet Predsedstva Republike Slovenije za obrambo. To je bil posvetovalni organ Predsedstva Republike Slovenije, ki je bil aktiven med slovensko osamosvojitveno vojno in neposredno po njej. Prvič se je sestal 26. junija 1991 ob 12. uri, obravnavali pa so varnostnopolitične razmere v Sloveniji. Predsednik je bil Milan Kučan, člani pa so bili: France Bučar, Lojze Peterle, Igor Bavčar, Dimitrij Rupel, Miran Bogataj, Janez Slapar in Janez Janša.
Dobili smo tudi Vojni kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, ki je bil posvetovalno-upravni organ predsednika vlade. Deloval je med slovensko osamosvojitveno vojno in neposredno po njej. Predsednik je bil Lojze Peterle, člani pa: Andrej Ocvirk, Maks Bastl, Dušan Šešok, Lojze Janko, Jelko Kacin, Dimitrij Rupel, Igor Bavčar, Janez Janša. Rdeča nit obeh organov je bila varnost nove države, ki se je znašla pod drobnogledom svetovne javnosti in v politični areni, prenapolnjeni z velikimi in požrešnimi zvermi vseh barv. Slovenske novice o politiki kaj veliko niso pisale, so pa bile na tekočem, novinarji naših in vaših Novic so prvi izvedeli, kaj se dogaja, in to tudi vestno popisali ter dali v branje svojim bralcem.