30 LET
Najprej gredo Novice v očetove roke
Na kmetiji Miklavčevih v Ribnici na Pohorju že tri desetletja – skoraj po nespremenjenem ritualu – brez premora prebirajo naš časopis.
Odpri galerijo
Marija je imela vsega 24 let, ko se je naročila na naš časopis. FOTO: ALEŠ ANDLOVIČ
Še danes se spominjam tistih časov, ko je časopis prihajal samo ob petkih, nato sčasoma vsak dan,« je pogovor začela Marija Karat iz Ribnice na Pohorju. Na kmetijo Miklavčevih, kot jim pravijo domačini, Slovenske novice prihajajo že trideset let. Marija je naročnica od prvih dni izhajanja našega časopisa in še danes je prepričana, da je bila odločitev pravilna: »V njem vsak v naši družini najde nekaj zase. Očeta zanima kriminal, mama ima rada novice iz sveta slavnih, medtem ko sta moja križanka in sudoku.«
Marija s petimi otroki ter očetom in mamo živi na kmetiji sredi Pohorja, ki je dolga leta slovela kot izletniška kmetija, imeli so kmečki turizem, v zgornjem nadstropju so oddajali sobe. »Še za časa naše skupne države so ljudje prihajali od vsepovsod. Lahko bi rekla, da so si podajali kljuko. Takrat smo v šali dejali, da smo se v petek zbudili in v ponedeljek legli k spancu,« se dela na turistični kmetiji spominja Marija. A časi po osamosvojitvi so terjali davek, družina je na koncu opustila domačo obrt, Marija je odšla v službo v Podvelko.
Četudi Novice v hišo v Zgornjo Orlico, zaselek na obrobju Ribnice, prihajajo že tri desetletja, pa je vsakodnevni ritual še danes enak. »Prvi jih v roke dobi oče in jih prebere od prve do zadnje strani. Ali kaj manjka ali ne, bi znal povedati on. A doslej še ni potarnal, da bi bilo kar koli narobe s časopisom. Edino, kar nas moti, je, da v zadnjih časih v naš nabiralnik ne prihaja ob sobotah. Sicer so nam ponudili, da bi lahko ponj hodili na bencinsko črpalko, a kaj ko nam je najbližja v petnajst kilometrov oddaljeni Vuzenici. Zdaj imamo pač v ponedeljek dvojno porcijo branja,« pravi 54-letna Marija.
Priznala je, da dobivajo, predvsem v zadnjem času, veliko klicev iz drugih časopisnih hiš, ki jim ponujajo naročnino na svoj časnik, a niti pomislili niso, da bi menjali. Šli so skozi vsa evolucijska stanja našega časopisa in zadovoljni ga še danes vsak dan prelistajo z velikim pričakovanjem.
Marija s petimi otroki ter očetom in mamo živi na kmetiji sredi Pohorja, ki je dolga leta slovela kot izletniška kmetija, imeli so kmečki turizem, v zgornjem nadstropju so oddajali sobe. »Še za časa naše skupne države so ljudje prihajali od vsepovsod. Lahko bi rekla, da so si podajali kljuko. Takrat smo v šali dejali, da smo se v petek zbudili in v ponedeljek legli k spancu,« se dela na turistični kmetiji spominja Marija. A časi po osamosvojitvi so terjali davek, družina je na koncu opustila domačo obrt, Marija je odšla v službo v Podvelko.
Četudi Novice v hišo v Zgornjo Orlico, zaselek na obrobju Ribnice, prihajajo že tri desetletja, pa je vsakodnevni ritual še danes enak. »Prvi jih v roke dobi oče in jih prebere od prve do zadnje strani. Ali kaj manjka ali ne, bi znal povedati on. A doslej še ni potarnal, da bi bilo kar koli narobe s časopisom. Edino, kar nas moti, je, da v zadnjih časih v naš nabiralnik ne prihaja ob sobotah. Sicer so nam ponudili, da bi lahko ponj hodili na bencinsko črpalko, a kaj ko nam je najbližja v petnajst kilometrov oddaljeni Vuzenici. Zdaj imamo pač v ponedeljek dvojno porcijo branja,« pravi 54-letna Marija.
Priznala je, da dobivajo, predvsem v zadnjem času, veliko klicev iz drugih časopisnih hiš, ki jim ponujajo naročnino na svoj časnik, a niti pomislili niso, da bi menjali. Šli so skozi vsa evolucijska stanja našega časopisa in zadovoljni ga še danes vsak dan prelistajo z velikim pričakovanjem.
