Najprej Novice, potem na vrt

Še dobro se spomnim, ko so začele izhajati Slovenske novice. Takrat sva z ženo razmišljala, da bi bilo dobro pri hiši imeti en časopis, Novice so nama bile všeč tudi zaradi formata, ki je priročen,« pravi Albin Jerele z Lutrškega sela, ki je oddaljeno le lučaj od idiličnega Otočca, kjer je naš dolgoletni naročnik preživel tudi precejšen del svoje delovne dobe. Bil je namreč natakar na gradu in v tamkajšnji restavraciji, zaupano mu je bilo tudi delo vodje strežbe.
​

»Delo v strežbi je lepo, a poklic natakarja je težak, sploh zdaj se mi zdi, da je vse težji in vse slabše plačan, zato ni čudno, da delodajalci ne morejo dobiti delovne sile in jo celo uvažajo. Natakar mora marsikaj preslišati, saj ima gost vedno prav,« se nasmehne sogovornik.

Ker ima njegova družina doma lep in velik vrt pa tudi njivo, Albin v časopisu z zanimanjem prebira nasvete o vrtnarjenju, sicer pa, kot pravi, z ženo prebereta večji del tega najbolj branega dnevnika na Slovenskem, tudi križanke rešita.

»Mogoče je kar preveč kriminala, čeprav je danes takšna realnost. Vse več je nasilja in kmalu bomo žal podobni Ameriki, to pa se odraža tudi v časopisu. Zato imam v teh časih, ki nam jih kroji še korona, veliko raje pozitivne zgodbe. Tudi politika je polna prepirov, zdrah in praznih obljub, zato si lahko še takrat, ko gledaš poročila, le slabe volje,« pravi Albin, ki je že dve desetletji v penziji, a dnevi so zaradi obilice dela, tako kot za večino upokojencev, vedno prekratki.

Običajno zjutraj najprej prebere Novice, potem pa gresta z ženo na vrt. »Dolgčas nam ni nikoli. Če vidiš delo, ga nikoli ne zmanjka,« se nasmehne, ko si ogledujeva lično urejeno okolico hiše, ki je že odeta v prvo pomladno cvetje, v zemlji je že vse seme, ki ga je zdaj, ko še vedno grozi zmrzal, možno posejati. Sicer pa naš sogovornik rad prebira tudi Suzy, ki na naslov Jereletovih prihaja, odkar je začela izhajati.