30 LET
Najprej Novice prevzame tašča
Priloge, kot so Polet, Delo in dom in druge, so pa moje, pravi Albin Senica, ki je časopisu zvest že tri desetletja.
Odpri galerijo
Ko se Albin popoldne vrne iz službe, je čas, da vzame v roke časopis in ga prebere tudi sam. FOTO: Mojca Marot
Časopis Slovenske novice je Albin Senica iz Grobelnega naročil leta 1991. Kar pomeni, da je tudi on eden od naročnikov, ki so nam zvesti že tri desetletja.
»Spomnim se, da sem tisto leto, ko smo se tudi osamosvajali, služil vojsko v teritorialni obrambi. In tisti čas je bil brez dvoma zanimiv, malo poseben, tak, ki ti ostane v spominu,« pravi naš naročnik, ki ga domači kličejo Bine. Kot nam pove, so imeli pri hiši naročen še časopis Delo, a je zaradi nekoliko večjega formata pa tudi zahtevnejših vsebin, ki jih nisi mogel kar na hitro preleteti, postal dejansko preobsežen. »In ker je za branje zmanjkovalo časa, smo naročili Slovenske novice. In te nas spremljajo še danes,« pravi naš naročnik, Šentjurčan po rodu, ki se je v Grobelno priselil, ko je spoznal ženo Metko. In še danes živijo v hiši, skupaj s taščo, Metkino mamo, ki je tudi tista, ki prva prebere vse od prve do zadnje strani. »Ko se pozno popoldne vrnem iz službe še jaz, pa časopis vzamem v roke tudi sam. Všeč mi je, ker v njem še vedno najdem vsebine, ki jih ni zaslediti drugje. Saj veste, danes po radiu, na televiziji in spletu slišiš že vse, kar se tiče politike in gospodarstva. V časopisu pa so drugačne zgodbe z lahkotnejšo vsebino, ki so še vedno tudi aktualne. Dejansko pa tašča, ki je doma, z veseljem prebere čisto vse,« nam zaupa Albin. In doda, da tašča reši tudi vse križanke.
»Priloge, kot so Polet, Delo in dom in druge, so pa moje, ker me zanimajo bolj strokovni članki,« pravi Albin Senica, ki je še vedno delovno aktiven. »Delam v zdravstvu, vozim reševalno vozilo, a ne opravljam urgentnih prevozov, temveč vse druge,« nam zaupa. In tudi, da mesečno prevozi okoli deset tisoč kilometrov, doslej pa jih je v življenju zagotovo prevozil že več kot tri milijone. Tudi zato zanj čas korone ni bil nič drugačen, saj se je v zdravstvu delalo nonstop in je bil nenehno na cesti. To, da časopis danes prinaša poštar, ga ne moti.
»Res so ga raznašalci nekoč prinesli že ob peti uri zjutraj. A tudi zdaj poštar pride med osmo in deveto zjutraj, kar je ravno prav. Takrat si tašča že skuha kavico in ob njej počasi prelista in prebere časopis,« še pove Albin. In doda, da naročnina ni tak strošek, da ga ne bi zmogli. Zato bodo Slovenske novice do nadaljnjega zagotovo ostale pri hiši. Ne nazadnje tudi žena Metka najde kakšen zanimiv recept, ki ga rada preizkusi.
»Spomnim se, da sem tisto leto, ko smo se tudi osamosvajali, služil vojsko v teritorialni obrambi. In tisti čas je bil brez dvoma zanimiv, malo poseben, tak, ki ti ostane v spominu,« pravi naš naročnik, ki ga domači kličejo Bine. Kot nam pove, so imeli pri hiši naročen še časopis Delo, a je zaradi nekoliko večjega formata pa tudi zahtevnejših vsebin, ki jih nisi mogel kar na hitro preleteti, postal dejansko preobsežen. »In ker je za branje zmanjkovalo časa, smo naročili Slovenske novice. In te nas spremljajo še danes,« pravi naš naročnik, Šentjurčan po rodu, ki se je v Grobelno priselil, ko je spoznal ženo Metko. In še danes živijo v hiši, skupaj s taščo, Metkino mamo, ki je tudi tista, ki prva prebere vse od prve do zadnje strani. »Ko se pozno popoldne vrnem iz službe še jaz, pa časopis vzamem v roke tudi sam. Všeč mi je, ker v njem še vedno najdem vsebine, ki jih ni zaslediti drugje. Saj veste, danes po radiu, na televiziji in spletu slišiš že vse, kar se tiče politike in gospodarstva. V časopisu pa so drugačne zgodbe z lahkotnejšo vsebino, ki so še vedno tudi aktualne. Dejansko pa tašča, ki je doma, z veseljem prebere čisto vse,« nam zaupa Albin. In doda, da tašča reši tudi vse križanke.
»Priloge, kot so Polet, Delo in dom in druge, so pa moje, ker me zanimajo bolj strokovni članki,« pravi Albin Senica, ki je še vedno delovno aktiven. »Delam v zdravstvu, vozim reševalno vozilo, a ne opravljam urgentnih prevozov, temveč vse druge,« nam zaupa. In tudi, da mesečno prevozi okoli deset tisoč kilometrov, doslej pa jih je v življenju zagotovo prevozil že več kot tri milijone. Tudi zato zanj čas korone ni bil nič drugačen, saj se je v zdravstvu delalo nonstop in je bil nenehno na cesti. To, da časopis danes prinaša poštar, ga ne moti.
»Res so ga raznašalci nekoč prinesli že ob peti uri zjutraj. A tudi zdaj poštar pride med osmo in deveto zjutraj, kar je ravno prav. Takrat si tašča že skuha kavico in ob njej počasi prelista in prebere časopis,« še pove Albin. In doda, da naročnina ni tak strošek, da ga ne bi zmogli. Zato bodo Slovenske novice do nadaljnjega zagotovo ostale pri hiši. Ne nazadnje tudi žena Metka najde kakšen zanimiv recept, ki ga rada preizkusi.
