30 LET
Najraje so s plenom na duplerici
Lovci so od prvega dne Slovenskih novic redni gostje na straneh najbolj priljubljenega dnevnega časnika.
Odpri galerijo
Pred lovom FOTO: MAVRIC PIVK
Lovci so bili od prvega dne redni gostje na straneh najbolj priljubljenega časnika. Še najraje, če so se znašli na t. i. duplerici in, seveda, s svojim trofejnim ulovom.
Med osamosvojitveno vojno pred tremi desetletji je takratni predsednik skupščine Lovske zveze Slovenije, Bruno Skumavc, v imenu LZS – lovci so bili v tistem času edina civilno oborožena struktura – zaprosil lovske organizacije sosednjih držav, naj dajo dobro besedo in zastavijo svoj vpliv v podporo slovenski državi. Nekaj mesecev po osamosvojitvi je predsedstvo LZS sklenilo, da izstopijo iz članstva Lovske zveze Jugoslavije, leta 1994 pa je bila LZS sprejeta v združenje evropskih zvez FACE, polnopravna članica Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi pa je postala še pred formalno osamosvojitvijo Slovenije.
Danes je v Lovski zvezi Slovenije nekaj več kot 20.000 članov, med njimi nekaj sto žensk, povprečna starost slovenskega lovca je 56,53 leta, skupna površina lovišč pa znaša 1,767.681 hektarov, od tega je lovne površine 1,648.928 hektarov.
Prav danes, 27. marca, Lovska zveza Slovenije in Strokovno-znanstveni svet organizirata 12. slovenski lovski dan. Gre za tradicionalno strokovno srečanje, namenjeno ozaveščanju strokovne in splošne javnosti o pomenu lova in lovstva ter trajnostne rabe naravnih virov, na katerem se bodo na videokonferenci pogovarjali o pereči problematiki, in sicer o divjadi na nelovnih površinah.
Smo pa v Slovenskih novicah v tridesetih letih objavili tudi kako lovsko, npr: Lovec Polde se hvali ribiču Marjanu: »Ustrelil sem takega medveda, da je samo njegova senca tehtala štiri kilograme!«
»To ni nič. Jaz sem ujel tako ribo, da so morali gasilci s cisterno trikrat pripeljali vodo v jezero, da so vrnili nivo vode na isto raven.«
O lovskih šalah pa kdaj drugič. Morda kmalu in morda prav na duplerici, srednjih straneh časnika, ki ga prebirate, in s fotografijo kakšnega trofejnega lovskega plena.
Med osamosvojitveno vojno pred tremi desetletji je takratni predsednik skupščine Lovske zveze Slovenije, Bruno Skumavc, v imenu LZS – lovci so bili v tistem času edina civilno oborožena struktura – zaprosil lovske organizacije sosednjih držav, naj dajo dobro besedo in zastavijo svoj vpliv v podporo slovenski državi. Nekaj mesecev po osamosvojitvi je predsedstvo LZS sklenilo, da izstopijo iz članstva Lovske zveze Jugoslavije, leta 1994 pa je bila LZS sprejeta v združenje evropskih zvez FACE, polnopravna članica Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi pa je postala še pred formalno osamosvojitvijo Slovenije.
Danes je v Lovski zvezi Slovenije nekaj več kot 20.000 članov, med njimi nekaj sto žensk, povprečna starost slovenskega lovca je 56,53 leta, skupna površina lovišč pa znaša 1,767.681 hektarov, od tega je lovne površine 1,648.928 hektarov.
Leta 2002 je Jože Modic nad Metuljami na Notranjskem uplenil 340 kg težkega medveda. FOTO: LJUBO VUKELIČ
Prav danes, 27. marca, Lovska zveza Slovenije in Strokovno-znanstveni svet organizirata 12. slovenski lovski dan. Gre za tradicionalno strokovno srečanje, namenjeno ozaveščanju strokovne in splošne javnosti o pomenu lova in lovstva ter trajnostne rabe naravnih virov, na katerem se bodo na videokonferenci pogovarjali o pereči problematiki, in sicer o divjadi na nelovnih površinah.
Smo pa v Slovenskih novicah v tridesetih letih objavili tudi kako lovsko, npr: Lovec Polde se hvali ribiču Marjanu: »Ustrelil sem takega medveda, da je samo njegova senca tehtala štiri kilograme!«
»To ni nič. Jaz sem ujel tako ribo, da so morali gasilci s cisterno trikrat pripeljali vodo v jezero, da so vrnili nivo vode na isto raven.«
O lovskih šalah pa kdaj drugič. Morda kmalu in morda prav na duplerici, srednjih straneh časnika, ki ga prebirate, in s fotografijo kakšnega trofejnega lovskega plena.
