30 LET
Naročnica od druge številke
Za dobro jutro preleti naslove, po napornem dnevu pa ima dovolj moči, da vse pozorno prebere.
Odpri galerijo
Brez Novic pri Milki Slemenšek ne gre. FOTO: Drago Perko
Slovenske novice se berejo tudi ob Savi, v Krajevni skupnosti Blanca, kjer leži kraj Poklek. Na vhodu v vas ob potoku Blanščica nas pozdravi in toplo sprejme 68-letna Milka Slemenšek.
»Tu sem bila rojena, potem pa sem 40 let delala v Ljubljani, 13 let pa je bilo letos marca, odkar sem upokojena. Na Slovenske novice sem se naročila že v Ljubljani. Ko sem šla domov, sem jih le prenaročila,« začne Milka. V Celju se je izšolala, potem pa s pomočjo sorodnice oziroma sosede prišla do dela v Ljubljani, sprva v Gostilni pri Nacetu, potem pa je kar 35 let delala v Gostilni Pod Rožnikom v Ljubljani oziroma v Gostilni Čad. »Kar 25 let sem bila poslovodja, na koncu sem delala na blagajni,« se spominja trdega dela v gostilni, ki je bila daleč naokoli znana po mesnih specialitetah z žara.
Čeprav je upokojena, je še danes njen dan poln do zadnjega. »Imate kar srečo, da ste me dobili doma,« pove in prizna, da rada pomaga. Tako sosedu, na katerega se lahko vedno zanese, ali pri pokojnem bratu v vinogradu.
»Vajena sem delati, v resnici delam vse, le elektrike ne znam napeljevati,« pristavi in pove, da si še danes sama razbije in sežaga drva za zimo. Tri muce ima pri hiši, dve sta prišli k njej, ker so ju ljudje kar odvrgli ob cesti. Ko je dneva konec, pa je čas za Slovenske novice. »Ko se vse umiri, se lotim branja. Ob Slovenskih novicah sem naročena še na Nedelo in Suzy. Rada rešujem križanke, včasih tudi do polnoči,« prizna.
Tisto prvo radovednost poteši že zjutraj. »Imamo srečo, da imamo vestno in pridno raznašalko Barbaro. Naj bo sneg ali dež, izvod časopisa je četrt čez sedmo v nabiralniku. Ko ga dobim, na hitro preletim naslove, to je tudi vse,« nadaljuje gospa. Zvečer se posveti vsebini.
»Začnem na koncu, najprej so tu vici, potem pa grem od začetka. Vesela sem, ker je dovolj športa, žalostnih in tragičnih zgodb tudi ne manjka. Saj kar ne morem verjeti, kaj vse se zgodi. Pozorno preberem tudi kuharske recepte. Uporabljam jih sicer ne, kuham kar iz glave,« smeje doda naša gostiteljica, ki se je na Slovenske novice hitro naročila. »Mislim, da je izšel drugi izvod, ki me je prepričal. Postala sem vaša naročnica. Saj se nabere položnic za časopise ob koncu meseca, a nekaj pa si človek mora privoščiti,« doda Milka, ki je v mladosti prebrala veliko knjig, zdaj pa so ji časopisi precej bližje.
Ne le da dela na svoji domačiji in pomaga naokoli, je tudi gasilska veteranka PGD Blanca. »Pogrešam naše skupne treninge, kavo in klepet,« potarna, kaj ji je vzel novi koronavirus, a v isti sapi razkrije novo aktivnost: kot aktivna članica Rdečega križa pomaga pri zbiranju pomoči za ogrožene.
Do penzije v Ljubljani
»Tu sem bila rojena, potem pa sem 40 let delala v Ljubljani, 13 let pa je bilo letos marca, odkar sem upokojena. Na Slovenske novice sem se naročila že v Ljubljani. Ko sem šla domov, sem jih le prenaročila,« začne Milka. V Celju se je izšolala, potem pa s pomočjo sorodnice oziroma sosede prišla do dela v Ljubljani, sprva v Gostilni pri Nacetu, potem pa je kar 35 let delala v Gostilni Pod Rožnikom v Ljubljani oziroma v Gostilni Čad. »Kar 25 let sem bila poslovodja, na koncu sem delala na blagajni,« se spominja trdega dela v gostilni, ki je bila daleč naokoli znana po mesnih specialitetah z žara.
Zjutraj naslovi, zvečer križanke
Čeprav je upokojena, je še danes njen dan poln do zadnjega. »Imate kar srečo, da ste me dobili doma,« pove in prizna, da rada pomaga. Tako sosedu, na katerega se lahko vedno zanese, ali pri pokojnem bratu v vinogradu.
»Vajena sem delati, v resnici delam vse, le elektrike ne znam napeljevati,« pristavi in pove, da si še danes sama razbije in sežaga drva za zimo. Tri muce ima pri hiši, dve sta prišli k njej, ker so ju ljudje kar odvrgli ob cesti. Ko je dneva konec, pa je čas za Slovenske novice. »Ko se vse umiri, se lotim branja. Ob Slovenskih novicah sem naročena še na Nedelo in Suzy. Rada rešujem križanke, včasih tudi do polnoči,« prizna.
Četrt čez sedmo
Tisto prvo radovednost poteši že zjutraj. »Imamo srečo, da imamo vestno in pridno raznašalko Barbaro. Naj bo sneg ali dež, izvod časopisa je četrt čez sedmo v nabiralniku. Ko ga dobim, na hitro preletim naslove, to je tudi vse,« nadaljuje gospa. Zvečer se posveti vsebini.
»Začnem na koncu, najprej so tu vici, potem pa grem od začetka. Vesela sem, ker je dovolj športa, žalostnih in tragičnih zgodb tudi ne manjka. Saj kar ne morem verjeti, kaj vse se zgodi. Pozorno preberem tudi kuharske recepte. Uporabljam jih sicer ne, kuham kar iz glave,« smeje doda naša gostiteljica, ki se je na Slovenske novice hitro naročila. »Mislim, da je izšel drugi izvod, ki me je prepričal. Postala sem vaša naročnica. Saj se nabere položnic za časopise ob koncu meseca, a nekaj pa si človek mora privoščiti,« doda Milka, ki je v mladosti prebrala veliko knjig, zdaj pa so ji časopisi precej bližje.
Plaketa krajevne skupnosti
Ne le da dela na svoji domačiji in pomaga naokoli, je tudi gasilska veteranka PGD Blanca. »Pogrešam naše skupne treninge, kavo in klepet,« potarna, kaj ji je vzel novi koronavirus, a v isti sapi razkrije novo aktivnost: kot aktivna članica Rdečega križa pomaga pri zbiranju pomoči za ogrožene.
