30 LET
Naše morje bi zmrznilo
Ob nameri sosedov Italijanov, da bi zgradili plinski terminal v Tržaškem zalivu, nas je zaskrbelo ohlajanje morja.
Odpri galerijo
Če ga bodo postavili, se ne bomo več takole kopali. FOTO: Boris Šuligoj
Ideja o plinskem terminalu v Tržaškem zalivu je stara desetletja. Toda marca 2006 je stvar postala precej resnejša, saj je celo slovenski politiki prišlo na uho, da so italijanski ribiči protestirali proti postavitvi velikanskega terminala v Tržaškem zalivu, ki bi po vseh ugibanjih in študijah precej spremenil okoljsko sliko severnega Jadrana. A, zanimivo, ni šlo za vprašanje nevarnosti eksplozije ali onesnaženja zaradi delovanja terminala ali prometa okoli njega.
Italijanski ribiči so protestirali zaradi precej bolj bistvenega razloga. Plinski terminal v tako majhnem morju bi namreč zelo ohladil vodo v Tržaškem zalivu. Po nekaterih študijah celo za 5 °C.
O podnebnih spremembah in segrevanju ozračja ter z njim morja smo omenjenega leta komaj začeli govoriti.
Minister za okolje Janez Podobnik se je zaradi protesta ribičev sešel z italijanskim veleposlanikom v Sloveniji Danielom Vergo, ki mu je zagotovil, da gre zgolj za zamisel, za enega od možnih načinov skladiščenja plina v prihodnosti. Hkrati mu je zagotovil, da bo v primeru razvoja ideje Slovenija vključena v presojo čezmejnega vpliva plinskega terminala.
Kot smo zapisali, so besede veleposlanika potolažile Podobnika, čeprav so strokovnjaki zatrjevali, da bi bile posledice za skupni zaliv dramatične.
Ribiči na obeh straneh so opozarjali, da bi terminal še dodatno ekološko obremenil plitvo morje Tržaškega zaliva, ki je zaradi neprečiščenih komunalnih in industrijskih odplak ter zaradi obeh pristanišč v Trstu in Kopru zelo ranljivo. Tankerji bi namreč prevažali plin do terminala, ohlajen na –162 °C. V njem bi ga ogreli, hja, s pomočjo morske vode in jo močno ohladili. Tako močna sprememba temperature na območju bi morda celo spremenila morski tok Jadrana. Hkrati bi se povečala vsebnost kisika v vodi, namnožil bi se plankton ... Skratka, razmere bi postale kaotične in zelo nepredvidljive. Naše morje bi zmrznilo.
Italijanski ribiči so protestirali zaradi precej bolj bistvenega razloga. Plinski terminal v tako majhnem morju bi namreč zelo ohladil vodo v Tržaškem zalivu. Po nekaterih študijah celo za 5 °C.
O podnebnih spremembah in segrevanju ozračja ter z njim morja smo omenjenega leta komaj začeli govoriti.
Minister za okolje Janez Podobnik se je zaradi protesta ribičev sešel z italijanskim veleposlanikom v Sloveniji Danielom Vergo, ki mu je zagotovil, da gre zgolj za zamisel, za enega od možnih načinov skladiščenja plina v prihodnosti. Hkrati mu je zagotovil, da bo v primeru razvoja ideje Slovenija vključena v presojo čezmejnega vpliva plinskega terminala.
Kot smo zapisali, so besede veleposlanika potolažile Podobnika, čeprav so strokovnjaki zatrjevali, da bi bile posledice za skupni zaliv dramatične.
Protest v Ljubljani FOTO: Blaž Samec
Ribiči na obeh straneh so opozarjali, da bi terminal še dodatno ekološko obremenil plitvo morje Tržaškega zaliva, ki je zaradi neprečiščenih komunalnih in industrijskih odplak ter zaradi obeh pristanišč v Trstu in Kopru zelo ranljivo. Tankerji bi namreč prevažali plin do terminala, ohlajen na –162 °C. V njem bi ga ogreli, hja, s pomočjo morske vode in jo močno ohladili. Tako močna sprememba temperature na območju bi morda celo spremenila morski tok Jadrana. Hkrati bi se povečala vsebnost kisika v vodi, namnožil bi se plankton ... Skratka, razmere bi postale kaotične in zelo nepredvidljive. Naše morje bi zmrznilo.
