30 LET VAŠIH ZGODB
»Nekje imam skrite še tiste prve izvode«
»Novice in šalica kofeta, to je tisto pravo,« pravi Magda Drnovšek iz Zagorja ob Savi, ki je še ena v nizu že 30 let zvestih
Odpri galerijo
Redno prebere (tudi) zadnjo stran. FOTO: MARKO FEIST
Joj, kako nizko penzijo imam!« je vzkliknila v tistem Magda Drnovšek iz Zagorja ob Savi. Pa je s precejšnjo grenkobo, a tudi s treznostjo že hip zatem ugotovila, da ima marsikdo še neprimerno manj od njenega petstotaka, zaradi katerega je treba vsak mesec pošteno premisliti in skrčiti košarico svojih želja.
Ko človek takole prešteva svoj drobiž, se hočeš nočeš vselej odloča, čemu se bo odrekel. Čeprav so Slovenske novice, ta najbolj brani dnevnik na Slovenskem, ki letos praznujejo 30 let, nekakšen luksuz, se jim Magda, je več kot jasno priznala, ne bo kar tako odrekla.
Prej je bil njen pokojni mož Božo, zdaj je naročena nanje Magda. Slovenske novice pa so pri njih tako ali tako že od samega začetka. »Nekje imam skrite še celo tiste prve izvode,« je ponosno dejala. Pri njih doma so Slovenske novice potemtakem že tradicija: »Novice in šalica kofeta, to je tisto pravo, to je tisto, kar predstavlja obvezen korak v vsak nov dan!«
Če kaj, redno prebere zadnjo stran, »kaj neki je Aljana narisala«, mimo Magde prav tako ne gre prav noben ocvirk, ta lucidni in miselni premet, ki pričaka vsakogar na zadnji strani. »Dan bi bil veliko manj pester, če ne bi bilo Slovenskih novic!« je še dodala klena Zasavka, ki v pogovoru seveda ni pozabila opomniti, da je pri njih (še vedno) doma koln!
S premogom pa so povezane tudi neštete sladko-kisle usode tamkajšnjih ljudi, kajpak tudi zgovorne Magde, ki je imela zelo bolnega otroka, ki ga zaradi bolezni niso hoteli vzeti v vrtec. Zato se je lahko zaposlila šele pozneje, delovala v kadrovski službi rudnika, ko pa je tudi v njihova življenja vstopil računalnik, so jo odpustili. Da je preživela, se je morala znova povzpeti po preživetvenem stopnišču ter poprijeti skoraj za vse, bila je čistilka, šivilja, po spletu srečnih naključij je bila naposled celo vodja pokopališke službe.
»Kaj bi, pridna sem bila,« pa je lahko brez lažne skromnosti samo še sklenila naša dolgoletna bralka Magda Drnovšek, ki so jo na pomembnem odseku njene življenjske poti ves čas spremljale tudi Slovenske novice.
Ko človek takole prešteva svoj drobiž, se hočeš nočeš vselej odloča, čemu se bo odrekel. Čeprav so Slovenske novice, ta najbolj brani dnevnik na Slovenskem, ki letos praznujejo 30 let, nekakšen luksuz, se jim Magda, je več kot jasno priznala, ne bo kar tako odrekla.
Prej je bil njen pokojni mož Božo, zdaj je naročena nanje Magda. Slovenske novice pa so pri njih tako ali tako že od samega začetka. »Nekje imam skrite še celo tiste prve izvode,« je ponosno dejala. Pri njih doma so Slovenske novice potemtakem že tradicija: »Novice in šalica kofeta, to je tisto pravo, to je tisto, kar predstavlja obvezen korak v vsak nov dan!«
Če kaj, redno prebere zadnjo stran, »kaj neki je Aljana narisala«, mimo Magde prav tako ne gre prav noben ocvirk, ta lucidni in miselni premet, ki pričaka vsakogar na zadnji strani. »Dan bi bil veliko manj pester, če ne bi bilo Slovenskih novic!« je še dodala klena Zasavka, ki v pogovoru seveda ni pozabila opomniti, da je pri njih (še vedno) doma koln!
S premogom pa so povezane tudi neštete sladko-kisle usode tamkajšnjih ljudi, kajpak tudi zgovorne Magde, ki je imela zelo bolnega otroka, ki ga zaradi bolezni niso hoteli vzeti v vrtec. Zato se je lahko zaposlila šele pozneje, delovala v kadrovski službi rudnika, ko pa je tudi v njihova življenja vstopil računalnik, so jo odpustili. Da je preživela, se je morala znova povzpeti po preživetvenem stopnišču ter poprijeti skoraj za vse, bila je čistilka, šivilja, po spletu srečnih naključij je bila naposled celo vodja pokopališke službe.
»Kaj bi, pridna sem bila,« pa je lahko brez lažne skromnosti samo še sklenila naša dolgoletna bralka Magda Drnovšek, ki so jo na pomembnem odseku njene življenjske poti ves čas spremljale tudi Slovenske novice.
