Nogavice v samostojni državi

Tovarna nogavic Polzela je nekoč veljala za eno izmed najmodernejših v panogi nogavičarstva. Po drugi svetovni vojni je zaposlovala več kot 350 ljudi, ki so proizvedli skoraj dva milijona parov nogavic na leto. Enega izmed mejnikov tovarne so predstavljale fine ženske hlačne nogavice Peggy, ki so jih na trg poslali leta 1969. V tistih letih so jih izdelali kar 43 milijonov, več kot 40 odstotkov jih je končalo na najzahtevnejših mednarodnih trgih. Največ zaposlenih, 1389 delavcev, je bilo v tovarni leta 1990.

Po razpadu Jugoslavije jo je prizadela izguba trga. Pozneje ji je država poskušala pomagati s subvencijami, posojili in drugimi prijemi, vendar se ni znala prilagoditi novim tržnim razmeram. Čeprav so proizvajali za najbolj priznane blagovne znamke, pa nogavic pod svojo znamko niso znali prodati po enaki ceni. Zaradi tega je postala proizvodnja predraga, podjetje pa je tonilo v izgubah. V tem času se je zamenjalo tudi veliko menedžerjev, v zadnjem letu in pol kar sedem.
Poleg težkih razmer, v katerih se je znašla Tovarna nogavic Polzela, so kriminalisti odkrili še sumljive finančne transakcije, neupravičena izplačila in odlive denarja na zasebne račune, za kar pa ni nikdar nihče odgovarjal. Podjetje je tako leta 2016 končalo v stečaju. Kriminalisti so pa tudi imeli precej dela.

Sicer pa začetki tovarne nogavic segajo v leto 1927, ko je švicarski industrialec Albert Reiser na Polzeli začel plesti prve pare. V 50. letih prejšnjega stoletja so izdelali prve nogavice iz umetne svile in so takoj postale modni hit. Hlačne nogavice z imenom Peggy so še danes sinonim za kakovost in so dale najlonkam ljubkovalno ime pegice. Na Polzeli pa so že odločeni, da bodo dejavnost ohranili vsaj v spominu; uredili bodo namreč muzej nogavičarstva.