30 LET
Novice prelista že pri jutranji kavici
Saj veste, pred leti še ni bilo telefonov niti računalnika, za očeta pa so bile Slovenske novice zakon in jih je prebiral zelo podrobno, pove zvesti bralec.
Odpri galerijo
Bojan Grdjan časopis na hitro pregleda, še preden se odpravi v službo. FOTO: OSEBNI ARHIV
Slovenske novice so res vseslovenski časopis, saj imamo naročnike tako rekoč povsod, v mestih in tudi manjših krajih po Sloveniji. Kar več zvestih dolgoletnih naročnikov je v Savinjski dolini, tako v Spodnji kot Zgornji. V Orli vasi oziroma Braslovčah je doma Bojan Grdjan, ki je prav tako z nami od prvega leta izhajanja.
»Če povem po pravici, sem časopis naročil jaz in je vseskozi naslovljen name, v resnici pa ga je prebiral moj oče, ki pa se je lani žal poslovil. Slovenske novice so ostale in bodo še naprej naš edini časopis pri hiši, saj drugih nimamo naročenih,« nam pove Bojan Grdjan. In doda: »Saj veste, pred leti še ni bilo telefonov niti računalnika, za očeta pa so bile Slovenske novice zakon in jih je prebiral zelo podrobno.
Zanimalo ga je vse, tako novice s področja črne kronike, ki žal niso najbolj prijetne, kot vse druge vsebine. Za nas, mlajše, je seveda drugače, ko veliko izvemo tudi prek raznih elektronskih medijev. Pa vendar še vedno tudi sam rad vzamem v roke časopis. Zanima me vse in tudi preberem vse, od športa do črne kronike in tisto vmes,« nam razkrije Grdjan. In tudi to, da je v zadnjem letu še posebno skrbno spremljal, kaj se dogaja s Polzeljanom, ki je lani s sekiro ubil maminega prijatelja.
»Domačin pač, pa skupaj smo delali pred leti v tovarni nogavic Polzela, kjer sem bil zaposlen 31 let,« nam pove Grdjan. Ko je šla v stečaj, je zaposlitev našel v transportnem podjetju Stanislava Hrušovarja, kjer je še vedno delovno aktiven. »Še kakšnih pet let mi manjka do penzije, če se vmes ne bo kaj spremenilo. Tako pač je, ker sem študiral. Sem namreč diplomirani strojni inženir,« nam zaupa zvesti bralec, ki je najbolj vesel tega, da raznašalec prinese časopis k hiši že pred peto uro.
»Tu vas pa moram pohvaliti. To je res velik plus, saj sem sicer cele dneve na terenu in pridem domov šele zvečer. Tako pa imam čas, da zjutraj ob kavici na hitro pogledam, o čem poročate, ko se zvečer vrnem domov, pa si vzamem čas, da se poglobim v vsebino. Zdaj, ko je žena na bolniški, ga tudi ona z veseljem prebere. In najde še kakšen recept, ki ga preizkusi, saj rada in odlično kuha in peče,« pohvali ženo.
»Če povem po pravici, sem časopis naročil jaz in je vseskozi naslovljen name, v resnici pa ga je prebiral moj oče, ki pa se je lani žal poslovil. Slovenske novice so ostale in bodo še naprej naš edini časopis pri hiši, saj drugih nimamo naročenih,« nam pove Bojan Grdjan. In doda: »Saj veste, pred leti še ni bilo telefonov niti računalnika, za očeta pa so bile Slovenske novice zakon in jih je prebiral zelo podrobno.
Zanimalo ga je vse, tako novice s področja črne kronike, ki žal niso najbolj prijetne, kot vse druge vsebine. Za nas, mlajše, je seveda drugače, ko veliko izvemo tudi prek raznih elektronskih medijev. Pa vendar še vedno tudi sam rad vzamem v roke časopis. Zanima me vse in tudi preberem vse, od športa do črne kronike in tisto vmes,« nam razkrije Grdjan. In tudi to, da je v zadnjem letu še posebno skrbno spremljal, kaj se dogaja s Polzeljanom, ki je lani s sekiro ubil maminega prijatelja.
»Domačin pač, pa skupaj smo delali pred leti v tovarni nogavic Polzela, kjer sem bil zaposlen 31 let,« nam pove Grdjan. Ko je šla v stečaj, je zaposlitev našel v transportnem podjetju Stanislava Hrušovarja, kjer je še vedno delovno aktiven. »Še kakšnih pet let mi manjka do penzije, če se vmes ne bo kaj spremenilo. Tako pač je, ker sem študiral. Sem namreč diplomirani strojni inženir,« nam zaupa zvesti bralec, ki je najbolj vesel tega, da raznašalec prinese časopis k hiši že pred peto uro.
»Tu vas pa moram pohvaliti. To je res velik plus, saj sem sicer cele dneve na terenu in pridem domov šele zvečer. Tako pa imam čas, da zjutraj ob kavici na hitro pogledam, o čem poročate, ko se zvečer vrnem domov, pa si vzamem čas, da se poglobim v vsebino. Zdaj, ko je žena na bolniški, ga tudi ona z veseljem prebere. In najde še kakšen recept, ki ga preizkusi, saj rada in odlično kuha in peče,« pohvali ženo.
