DENIS POŠTRAK
Obujamo spomine: Rojstni dan praznuje trikrat na leto
Denisu Poštraku ste bralke in bralci pred 28 leti omogočili operacijo na odprtem srcu. Zdaj je glasbeni menedžer, sodeloval je tudi z Alfijem Nipičem, Terezo Kesovija, Srebrnimi krili.
Odpri galerijo
Jelka je že dvakrat trepetala za sinovo življenje. Foto: Sandi Kolarič
»V življenju sem prestal dve operaciji na odprtem srcu. Obe sta bili tvegani, a če ju ne bi bilo, verjetno tudi mene ne bi bilo več med živimi. Zato zdaj kar trikrat v letu praznujem rojstni dan,« pravi Denis Poštrak, ki je prvi poseg na srcu, zaradi prirojene napake, prestal kmalu po rojstvu. Takrat so mu zvezali pljučno arterijo, kar je bila začasna rešitev do operacije na odprtem srcu, to je Denis dočakal pri petih letih.
Njegova druga mama, kot še danes reče kardiologinji prof. dr. Metki Zorc, soustanoviteljici medicinskega centra Medicor, se je zanjo dogovorila na kliniki Cecil v švicarski Lozani, kjer ga je 11. avgusta 1993 operiral svetovno priznan srčni kirurg prof. dr. Ninoslav Radovanović. Zakrpal mu je luknjičave srčne stene, vgradil spodbujevalnik in mu naredil še eno zaklopko. Do takrat je imel namreč le eno. A skoraj bi se zataknilo pri denarju, saj je bila ta operacija draga, Denisova mama Jelka pa zanjo ni imela denarja. In takrat smo ji priskočili na pomoč v uredništvu Slovenskih novic s Krambergerjevim skladom, Denis pa je bil prvi otrok, za čigar zdravje ste denar množično prispevali bralci in bralke, česar danes uspešni glasbeni menedžer nikoli ne bo pozabil.
In je še vedno hvaležen vsem, ki ste mu omogočili, da živi in dela tisto, kar ga najbolj veseli. Njegovo življenje pa je bilo pozneje ogroženo še enkrat. Decembra 2013 so mu namreč v krvi našli bakterijo, ki je nikakor niso mogli pozdraviti z antibiotiki, zato je bila 24. januarja 2014 znova potrebna operacija na odprtem srcu, ki pa so jo izvedli v medicinskem centru Medicor v Izoli, kjer ga je operiral nekdanji Radovanovićev učenec prim. dr. Miladin Đorđević. Ta operacija je trajala pet ur, med njo pa so mu vstavili nov srčni spodbujevalnik.
Od takrat je njegovo zdravstveno stanje, na srečo, spet stabilno. O Denisu smo tudi zato v Slovenskih novicah poročali že večkrat, leta 1993 so njegovo življenjsko zgodbo povzeli nekateri tuji mediji. Nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Slovenskih novic Marjan Bauer pa je nekoč dejal, da je Denis otrok Slovenskih novic, in ta vzdevek se ga v naši medijski hiši drži še danes.
»V resnici sem se pred 28 leti, ko sem prestal prvo sedemurno operacijo na odprtem srcu, drugič rodil,« se s hvaležnostjo spominja še ne 34-letni diplomirani ekonomist, ki ga poznamo predvsem kot glasbenega menedžerja ter producenta in scenarista koncertno-televizijskega projekta Moč glasbe nas združuje, ki ga je ustanovil leta 2012 in na katerem je, preden nas je doletela epidemija, gostil številne znane glasbenike, s katerimi sodeluje že leta.Pri promociji pa rad pomaga tudi manj znanim. Z vsemi je stkal prijateljske vezi, saj vsi takoj čutijo, da je srčen fant, vselej pripravljen pomagati. Kako tudi ne, ko pa je bil sam deležen pomoči, in to v rani mladosti. »Tega, kar so zame storili številni Slovenci, ne bom nikoli pozabil. Na tisto obdobje me spominjajo številni časopisni članki, ki so jih moji domači vestno izrezovali in shranili,« pravi Denis, ki se že dve desetletji predaja glasbi.
Nekaj časa je tudi sam nastopal, na odru je stal z Brendijem in mnogimi drugimi, pozneje pa se je posvetil menedžerstvu in piarovstvu, nato še organizaciji koncertov in njihovi produkciji. Leta 2016 je začel zbirati nosilce zvoka, vse od gramofonskih plošč do kaset in zgoščenk različnih glasbenikov. To glasbeno dediščino želi ohraniti ter nekoč narediti razstavo ali celo muzej. In vesel je, ker mu ljudje iz vse Slovenije radi odstopijo svoje zbirke, ki jih več ne potrebujejo. »Če je kje kdo, ki mu plošče ali kasete ne pomenijo veliko, bom zelo hvaležen, če mi jih odstopi,« pravi Denis, ki je sodeloval z res številnimi znanimi glasbenimi imeni, tudi še iz nekdanje Jugoslavije.
Med njimi so Alfi Nipič, Vlado Kalember & Srebrna krila, Tereza Kesovija, Moni Kovačič, Novi fosili, Neda Ukraden, Čudežna polja, Mišo Kovač, Magazin, Tanja Ribič, Goran Karan, Jasmin Stavros, Mladen Grdović, Kićo Slabinac, Rajko Dujmić, Džo Maračić Maki, Saša Lendero, Manca Špik, Isaac Palma, Aleksander Jež, Dejan Vunjak, Boris Novković, Rendez-Vous, Vili Resnik, Miran Rudan, Božidar Wolfand Wolf, Marta Zore, Zlatko Pejakvić, Pepel in kri, Željko Bebek, Klapa Maslina, Klapa Šufit, Darja Gajšek, Andrej Šifrer, Beneški fantje, Hazard, Štirje kovači, Tomaž Domicelj, Vinko Šimek, Jasna Kuljaj. Še vedno prijateljuje predvsem z Vladom Kalemberjem in Aleksandrom Ježem, od katerih se je, kot pravi, tudi največ naučil.
Kardiologinja je njegova druga mama
Njegova druga mama, kot še danes reče kardiologinji prof. dr. Metki Zorc, soustanoviteljici medicinskega centra Medicor, se je zanjo dogovorila na kliniki Cecil v švicarski Lozani, kjer ga je 11. avgusta 1993 operiral svetovno priznan srčni kirurg prof. dr. Ninoslav Radovanović. Zakrpal mu je luknjičave srčne stene, vgradil spodbujevalnik in mu naredil še eno zaklopko. Do takrat je imel namreč le eno. A skoraj bi se zataknilo pri denarju, saj je bila ta operacija draga, Denisova mama Jelka pa zanjo ni imela denarja. In takrat smo ji priskočili na pomoč v uredništvu Slovenskih novic s Krambergerjevim skladom, Denis pa je bil prvi otrok, za čigar zdravje ste denar množično prispevali bralci in bralke, česar danes uspešni glasbeni menedžer nikoli ne bo pozabil.
Z Alfijem Nipičem in Vladom Kalemberjem Foto: Maja Krajnc
In je še vedno hvaležen vsem, ki ste mu omogočili, da živi in dela tisto, kar ga najbolj veseli. Njegovo življenje pa je bilo pozneje ogroženo še enkrat. Decembra 2013 so mu namreč v krvi našli bakterijo, ki je nikakor niso mogli pozdraviti z antibiotiki, zato je bila 24. januarja 2014 znova potrebna operacija na odprtem srcu, ki pa so jo izvedli v medicinskem centru Medicor v Izoli, kjer ga je operiral nekdanji Radovanovićev učenec prim. dr. Miladin Đorđević. Ta operacija je trajala pet ur, med njo pa so mu vstavili nov srčni spodbujevalnik.
2014.2014.
so ga še drugič operirali na srcu.
so ga še drugič operirali na srcu.
Od takrat je njegovo zdravstveno stanje, na srečo, spet stabilno. O Denisu smo tudi zato v Slovenskih novicah poročali že večkrat, leta 1993 so njegovo življenjsko zgodbo povzeli nekateri tuji mediji. Nekdanji dolgoletni odgovorni urednik Slovenskih novic Marjan Bauer pa je nekoč dejal, da je Denis otrok Slovenskih novic, in ta vzdevek se ga v naši medijski hiši drži še danes.
Odprl bi muzej
»V resnici sem se pred 28 leti, ko sem prestal prvo sedemurno operacijo na odprtem srcu, drugič rodil,« se s hvaležnostjo spominja še ne 34-letni diplomirani ekonomist, ki ga poznamo predvsem kot glasbenega menedžerja ter producenta in scenarista koncertno-televizijskega projekta Moč glasbe nas združuje, ki ga je ustanovil leta 2012 in na katerem je, preden nas je doletela epidemija, gostil številne znane glasbenike, s katerimi sodeluje že leta.Pri promociji pa rad pomaga tudi manj znanim. Z vsemi je stkal prijateljske vezi, saj vsi takoj čutijo, da je srčen fant, vselej pripravljen pomagati. Kako tudi ne, ko pa je bil sam deležen pomoči, in to v rani mladosti. »Tega, kar so zame storili številni Slovenci, ne bom nikoli pozabil. Na tisto obdobje me spominjajo številni časopisni članki, ki so jih moji domači vestno izrezovali in shranili,« pravi Denis, ki se že dve desetletji predaja glasbi.
Nekaj časa je tudi sam nastopal, na odru je stal z Brendijem in mnogimi drugimi, pozneje pa se je posvetil menedžerstvu in piarovstvu, nato še organizaciji koncertov in njihovi produkciji. Leta 2016 je začel zbirati nosilce zvoka, vse od gramofonskih plošč do kaset in zgoščenk različnih glasbenikov. To glasbeno dediščino želi ohraniti ter nekoč narediti razstavo ali celo muzej. In vesel je, ker mu ljudje iz vse Slovenije radi odstopijo svoje zbirke, ki jih več ne potrebujejo. »Če je kje kdo, ki mu plošče ali kasete ne pomenijo veliko, bom zelo hvaležen, če mi jih odstopi,« pravi Denis, ki je sodeloval z res številnimi znanimi glasbenimi imeni, tudi še iz nekdanje Jugoslavije.
Če je kje kdo, ki mu plošče ali kasete ne pomenijo veliko, bom zelo hvaležen, če mi jih odstopi.
Med njimi so Alfi Nipič, Vlado Kalember & Srebrna krila, Tereza Kesovija, Moni Kovačič, Novi fosili, Neda Ukraden, Čudežna polja, Mišo Kovač, Magazin, Tanja Ribič, Goran Karan, Jasmin Stavros, Mladen Grdović, Kićo Slabinac, Rajko Dujmić, Džo Maračić Maki, Saša Lendero, Manca Špik, Isaac Palma, Aleksander Jež, Dejan Vunjak, Boris Novković, Rendez-Vous, Vili Resnik, Miran Rudan, Božidar Wolfand Wolf, Marta Zore, Zlatko Pejakvić, Pepel in kri, Željko Bebek, Klapa Maslina, Klapa Šufit, Darja Gajšek, Andrej Šifrer, Beneški fantje, Hazard, Štirje kovači, Tomaž Domicelj, Vinko Šimek, Jasna Kuljaj. Še vedno prijateljuje predvsem z Vladom Kalemberjem in Aleksandrom Ježem, od katerih se je, kot pravi, tudi največ naučil.
