30 LET
Od tovariš dr. do gospod zdravnik
V začetku devetdesetih let se je zdravstveni sistem soočal s hudimi finančnimi primanjkljaji In nelikvidnostjo.
Odpri galerijo
Na nefrološkem oddelku mariborske splošne bolnišnice v devetdesetih letih prejšnjega tisočletja FOTO: DRAGIŠA MODRINJAK
V začetku devetdesetih let se je zdravstveni sistem soočal s hudimi finančnimi primanjkljaji in posledično nelikvidnostjo. S sprejetjem zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju leta 1992 se je začelo celokupno restrukturiranje slovenskega zdravstvenega sistema.
Zakonska reforma je uvedla tako obvezno kot prostovoljno zdravstveno zavarovanje ter znova uvedla zasebne zdravstvene storitve. Zakon je državo določil kot odgovorno za oblikovanje strategije za razvoj javnega zdravja, zagotavljanje sistema javnih zdravstvenih storitev, nadziranje zdravstvenih storitev in zavarovanja, izobraževanja zdravstvenega osebja in izvajanje nalog javnega zdravja.
Država je prav tako prevzela odgovornost za ustanavljanje (in lastništvo) zdravstvenih ustanov na sekundarni in terciarni ravni ter odgovornost za financiranje investicij v napredno zdravstveno opremo in zgradbe.
Občine so bile določene kot ustanoviteljice in lastnice zdravstvenih ustanov primarnega zdravstva ter kot odgovorne za investicije v primarno zdravstvo in plačevanje prispevkov za posameznike brez prihodkov.
Delodajalci so bili določeni kot odgovorni za zdravje in varnost na delovnem mestu ter financiranje dela prispevkov zdravstvenega zavarovanja zaposlenih ter varstva v primeru poškodb ali poklicnih obolenj.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bil določen kot odgovoren za nacionalni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja (vključno z vzpostavitvijo pogodb z izvajalci, lekarnami in dobavitelji medicinskih materialov) in nekatere druge naloge.
Državne zdravstvene institucije in njihovi zaposleni so bili določeni kot odgovorni za izpolnjevanje zdravstvenih načrtov in implementacijo strokovnih ter javnozdravstvenih direktiv in pa pogajanje o plačilu zdravstvenih storitev. Kaj se je od takrat do danes spremenilo, naj si vsak razloži po svoje. Kaj veliko pa zagotovo ne! Razen ministri. Od 17. maja 1990 do danes je namreč vodilo ministrstvo za zdravje 19 ministrov, štirikrat so bili v funkciji ministra za zdravje tudi aktualni predsedniki vlade.
Zakonska reforma je uvedla tako obvezno kot prostovoljno zdravstveno zavarovanje ter znova uvedla zasebne zdravstvene storitve. Zakon je državo določil kot odgovorno za oblikovanje strategije za razvoj javnega zdravja, zagotavljanje sistema javnih zdravstvenih storitev, nadziranje zdravstvenih storitev in zavarovanja, izobraževanja zdravstvenega osebja in izvajanje nalog javnega zdravja.
Država je prav tako prevzela odgovornost za ustanavljanje (in lastništvo) zdravstvenih ustanov na sekundarni in terciarni ravni ter odgovornost za financiranje investicij v napredno zdravstveno opremo in zgradbe.
Občine so bile določene kot ustanoviteljice in lastnice zdravstvenih ustanov primarnega zdravstva ter kot odgovorne za investicije v primarno zdravstvo in plačevanje prispevkov za posameznike brez prihodkov.
Delodajalci so bili določeni kot odgovorni za zdravje in varnost na delovnem mestu ter financiranje dela prispevkov zdravstvenega zavarovanja zaposlenih ter varstva v primeru poškodb ali poklicnih obolenj.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bil določen kot odgovoren za nacionalni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja (vključno z vzpostavitvijo pogodb z izvajalci, lekarnami in dobavitelji medicinskih materialov) in nekatere druge naloge.
Državne zdravstvene institucije in njihovi zaposleni so bili določeni kot odgovorni za izpolnjevanje zdravstvenih načrtov in implementacijo strokovnih ter javnozdravstvenih direktiv in pa pogajanje o plačilu zdravstvenih storitev. Kaj se je od takrat do danes spremenilo, naj si vsak razloži po svoje. Kaj veliko pa zagotovo ne! Razen ministri. Od 17. maja 1990 do danes je namreč vodilo ministrstvo za zdravje 19 ministrov, štirikrat so bili v funkciji ministra za zdravje tudi aktualni predsedniki vlade.
