30 LET
Po Novice kar 22 kilometrov proč
Mirko Zorko je moral naš časopis prebirati tudi ob sveči, potem ko smo o tem objavili članek, pa je v hiši le zabrnela elektrika.
Odpri galerijo
Mirko Zorko ima vse izvode Slovenskih novic! FOTO: DEJAN JAVORNIK
Glede na to, da imajo Slovenske novice, ki letos praznujejo 30 let od nastanka, za seboj največjo četo bralk in bralcev, je naš dolgoletni naročnik 50-letni Mirko Zorko iz Dolge Gore pri Ponikvi, lahko mirno rečemo, prvi med vsemi! Hrani namreč prav vse izvode – od nastanka (14. maja 1991) tega najbolj branega časnika na Slovenskem, skoraj 10.000 številk je to!
Delavec na šentjurski kokošji farmi pa ne bo nikoli pozabil tistega prvega in usodnega stika, ki ga je imel s Slovenskimi novicami: »Bilo je v času naše osamosvojitve; ravno sem prispel iz vojske in se nenadoma zazrl v reklamo, ki je oglaševala nov slovenski dnevnik.«
Spominja se, da se je zaradi Novic odpeljal kar 22 kilometrov proč, vse do celjske železniške postaje. »Nikjer drugje jih ni bilo moč dobiti, samo tam!«
Bile so to premierne Novice! Ki jih lahko še dandanes, kot eden le redkih, prelista. Kot jih je že takrat, na vlaku domov. Ko je tudi sklenil, da se naroči nanje.
Toliko let pozneje se zdijo Zorku Slovenske novice celo iz leta v leto boljše in bogatejše. On najprej prebere prvo stran, nato pa kot številni naši bralci skoči lepo na zadnjo – do karikature, štosnega kolofoktarja in ocvirka. »Šele potem se vrnem na začetek in preberem vse do zadnjega,« je opisoval vsakodnevni ritual, ki ga spremlja že polna tri desetletja.
Pred natančno šestimi leti smo Mirka že obiskali. Ter z grozo ugotavljali, da je moral v 21. stoletju svoj najljubši časopis še vedno prebirati ob prižgani sveči! »Komaj mesec dni po tistem, ko je bil v Novicah objavljen članek o moji usodi, je v hiši končno zagorela elektrika!« se je zahvalil zastavonoša Slovenskih novic.
Delavec na šentjurski kokošji farmi pa ne bo nikoli pozabil tistega prvega in usodnega stika, ki ga je imel s Slovenskimi novicami: »Bilo je v času naše osamosvojitve; ravno sem prispel iz vojske in se nenadoma zazrl v reklamo, ki je oglaševala nov slovenski dnevnik.«
Spominja se, da se je zaradi Novic odpeljal kar 22 kilometrov proč, vse do celjske železniške postaje. »Nikjer drugje jih ni bilo moč dobiti, samo tam!«
Bile so to premierne Novice! Ki jih lahko še dandanes, kot eden le redkih, prelista. Kot jih je že takrat, na vlaku domov. Ko je tudi sklenil, da se naroči nanje.
Toliko let pozneje se zdijo Zorku Slovenske novice celo iz leta v leto boljše in bogatejše. On najprej prebere prvo stran, nato pa kot številni naši bralci skoči lepo na zadnjo – do karikature, štosnega kolofoktarja in ocvirka. »Šele potem se vrnem na začetek in preberem vse do zadnjega,« je opisoval vsakodnevni ritual, ki ga spremlja že polna tri desetletja.
Pred natančno šestimi leti smo Mirka že obiskali. Ter z grozo ugotavljali, da je moral v 21. stoletju svoj najljubši časopis še vedno prebirati ob prižgani sveči! »Komaj mesec dni po tistem, ko je bil v Novicah objavljen članek o moji usodi, je v hiši končno zagorela elektrika!« se je zahvalil zastavonoša Slovenskih novic.
