30 LET
Po rajanju prišla streznitev
Organizatorji osamosvojitvene proslave so predvideli prodajo vina iz vseh slovenskih vinogradniških dežel in kleti.
Odpri galerijo
V mestu je bil na dan odcepitve žur. FOTO: Igor Modic
Ko danes brezskrbno listamo po dokumentaciji za junij 1991, lahko po objavljenih prispevkih z največjo gotovostjo sklenemo, da so priprave na osamosvojitev potekale naravnost kaotično.
O poteku proslave na Trgu republike pred slovensko skupščino so se menda na strogo zaprti seji liderji takratnih poslanskih klubov neskončno sprli.
Po besedah Toneta Peršaka je predsednik skupščine dr. France Bučar na samosvoj način, tako kot vselej, energično protestiral, da bi na proslavi stopal po rdeči preprogi, kar je predvidel scenosled. Nikoli ni nihče pojasnil, ali je dr. Bučarja motila rdeča barva, ki smo se je takrat želeli rešiti, ali sama mehkoba preproge.
Tudi niso bili vsi predstavniki strank za to, da nadškof in ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar blagoslovi na novo zasajeno lipo osamosvojitve. Zanj so navijali krščanski demokrati in Slovenska kmečka zveza, in kot vemo, jim je uspelo.
Če verjamete ali ne, pa se je 17. junija na omenjeni zaprti seji odvijala najbolj vroča razprava o tem, s katerim vinom bodo nazdravili slovenski osamosvojitvi.
Najprej je bilo rečeno, da naj bi se tisti večer pilo najboljše vino iz Ljutomersko-Ormoških goric. To naj bi bila posebna polnitev z datumsko oznako osamosvojitve.
A se s predlogom niso vsi strinjali. Začela se je žgoča razprava o vinu in o tem, katero je boljše in primernejše za največji dan v zgodovini slovenstva.
Na koncu je prevladal argument, češ da smo v demokraciji in da bi morali na ta dan piti vino iz vseh slovenskih goric, dežel, iz vseh slovenskih kleti. Premlevali so tudi predlog, da bi ga na slovesnosti prodajali in tako deloma pokrili stroške proslave. Takrat smo zapisali, da bo zato na proslavi poleg vsega še 80.000 pijanih Slovencev.
No, osamosvojitveno rajanje je bilo kljub zapletom pri organizaciji uspešno, po ljubljanskih ulicah je bilo veselo vse do zgodnjih jutranjih ur, ko so iz vrhniške vojašnice prihrumeli tanki in se napotili proti Ljubljani. Nastopila je streznitev.
O poteku proslave na Trgu republike pred slovensko skupščino so se menda na strogo zaprti seji liderji takratnih poslanskih klubov neskončno sprli.
Po besedah Toneta Peršaka je predsednik skupščine dr. France Bučar na samosvoj način, tako kot vselej, energično protestiral, da bi na proslavi stopal po rdeči preprogi, kar je predvidel scenosled. Nikoli ni nihče pojasnil, ali je dr. Bučarja motila rdeča barva, ki smo se je takrat želeli rešiti, ali sama mehkoba preproge.
Dr. France Bučar je vseeno stopal po rdeči preprogi.
Tudi niso bili vsi predstavniki strank za to, da nadškof in ljubljanski metropolit dr. Alojzij Šuštar blagoslovi na novo zasajeno lipo osamosvojitve. Zanj so navijali krščanski demokrati in Slovenska kmečka zveza, in kot vemo, jim je uspelo.
Če verjamete ali ne, pa se je 17. junija na omenjeni zaprti seji odvijala najbolj vroča razprava o tem, s katerim vinom bodo nazdravili slovenski osamosvojitvi.
Najprej je bilo rečeno, da naj bi se tisti večer pilo najboljše vino iz Ljutomersko-Ormoških goric. To naj bi bila posebna polnitev z datumsko oznako osamosvojitve.
A se s predlogom niso vsi strinjali. Začela se je žgoča razprava o vinu in o tem, katero je boljše in primernejše za največji dan v zgodovini slovenstva.
Na koncu je prevladal argument, češ da smo v demokraciji in da bi morali na ta dan piti vino iz vseh slovenskih goric, dežel, iz vseh slovenskih kleti. Premlevali so tudi predlog, da bi ga na slovesnosti prodajali in tako deloma pokrili stroške proslave. Takrat smo zapisali, da bo zato na proslavi poleg vsega še 80.000 pijanih Slovencev.
No, osamosvojitveno rajanje je bilo kljub zapletom pri organizaciji uspešno, po ljubljanskih ulicah je bilo veselo vse do zgodnjih jutranjih ur, ko so iz vrhniške vojašnice prihrumeli tanki in se napotili proti Ljubljani. Nastopila je streznitev.
