Poslanstvo One: Vztrajati do konca družinskega nasilja

V torek, 15. februarja 1994, je izšla prva izdaja One, priloge Slovenskih novic. Torej, 27 let je od nastanka naše blagovne znamke, neverjetno, kako čas hiti. Zakaj natančno so se takratni snovalci odločili, da potrebujejo žensko prilogo, ne vem, nedvoumno pa je bila odločitev prava. Bila je na osmih straneh ter na časopisnem papirju in v njej je mrgolelo, hm, recimo temu razvedrilnih vsebin. Ne vem, ali bralke in bralci pomnijo, da smo na zadnji strani imeli razgaljenega moškega, med njimi tudi tri znane Slovence?

Ja, z današnjega stališča One precej neverjetno.
V prvi Oni smo gostili Severino, ki nam je na vprašanje, ali odnose med žensko in moškim določajo krščanske vrednote, odgovorila: »Seveda. Ne vem, če resda natanko po desetih božjih zapovedih, v to se ne bi spuščala. Sem pa zelo konservativna, rada imam vse, kar je romantično, in ne maram sodobnih oblik življenja, čeprav jih sprejemam, ker poznam veliko ljudi, ki živijo tako – ki imajo nekakšne zakonske pogodbe in recimo ne spijo skupaj ali nimajo otrok, ki bi jokali. Nisem za to. Jaz sem za normalno.«

No, kaj porečete na to, kaj je Severina dejala pred skorajda tremi desetletji? Mar se je kaj bistvenega spremenilo v odnosu med spoloma, s čimer se Ona še vedno največ ukvarja? Ni, in to je tisto, kar človek pravzaprav ugotovi oziroma se mu potrdi pri prebiranju preteklosti. Vsebina se vse do danes niti ni tako zelo spremenila: pogovori z ljudmi o aktualnih temah, moda, lepota, zdravje, vse to in še več, je bilo tudi že v prvi številki One. In ponovno, če ohranjamo zdrav razum in ne drvimo v trende, ki so kratkega veka in človeka predvsem zasužnjujejo, smo še vedno pri temah, ki so vsem ženskam enotne: odnosi, zdravje, lepota. Iščemo odgovore na vprašanja, kako, pa naj bo v katerem koli času, ohraniti sebe, svoje zadovoljstvo in seveda postati boljši – človek.
 

Ona postane revija

Pet let kasneje je Ona postala revija, začeli smo jo tedensko prilagati osrednjima časnikoma, Slovenskim novicam in Delu. Če so smo se prej osredotočali predvsem na odnose med spoloma, smo potem vse bolj vključevali v naše razmisleke pomembne družbenokritične vsebine, ki pa seveda vedno vključujejo tudi, ali pa predvsem, odnose. Med ljudmi. In razum, tehten premislek, pri čim več stvareh. Pridružili so se nam kolumnistke, kolumnisti, strokovnjakinje, strokovnjaki z najrazličnejših področij in večina je še vedno z nami. Tukaj, kjer najdejo bralke in bralci odgovore na svoja ključna vprašanja. Tam, kjer tudi najbolj izvemo, mi v uredništvu, kaj ljudi tare, in pomembno je, da jih razumemo in po najboljših močeh tudi razrešimo. Skupaj. To je poslanstvo One, pomagati ljudem in sočasno širiti perspektive bivanja.

Leta 2000 smo na Oni, skupaj z znanimi Slovenkami – ko je bila politična klima izjemno slaba – ustanovile žensko vlado v senci. Morda je bilo komu smešno ali pač nepotrebno, a so nas takratni politiki slišali, tudi sprejeli in nekaj naših predlogov vendarle vključili v svoje odločitve. Skupaj smo že 25 let v Onini zgodbi, literarnem natečaju, ki vsako leto odkrije nove pisateljske bisere. Skupaj smo pomagali že ničkoliko ženskam v težavah, s humanitarnimi prispevki smo nedavno tega dijakinji in mami z otrokoma rešili streho nad glavo in podobnih odličnih zgodb je bilo v treh desetletjih res veliko. Zaradi vas, spoštovane bralke in cenjeni bralci. Zato vem, da smo skupaj, v dobrem in slabem, kar pa je za bivanje časopisa najbolj pomembno.
 

Preteklost, sedanjost, prihodnost

Ali so se vitalne teme v vseh teh letih spremenile? Niso, kajti odnosi so še vedno velik problem. Komu pošiljate največ vprašanj? Strokovnjakom za partnerske in družinske odnose, tudi pravnih dilem Slovenkam in Slovencem ne zmanjka. In zdaj, v tem času, se zdi, da se med spoloma odpira vse več vprašanj, vsekakor več kot pred dvajsetimi leti. Virusa pač za to ne smemo in ne moremo kriviti.

Ženske hočemo življenje, imamo ekonomsko neodvisnost, ki je zdrava osnova za razmerja (in od nekdaj sem trdila, da se moramo najprej finančno osvoboditi), in imamo sanje, ki jih želimo uresničiti. Ne potrebujemo in nočemo biti v delovnem razmerju še s partnerjem, ker je leteti prelepo, in ko človek enkrat to okusi, pač ne dovoli, da bi mu kdor koli lomil krila. Predvsem ne partner. Ste se že kdaj postavile na najlepšo razgledno točko sveta? No, potem natančno veste, o čem govorim.
In če se ozrem v preteklost, v teh hitrih 27 let.


Kaj vidim? Da sem starejša za natančno toliko, kar niti ni slabo. Saj veste, kaj včasih rečem? Da bi bilo dobro, če bi bila stara že 100 let in bi preskočila vse to, kar se še mora zgoditi v bližnji prihodnosti. Kajti odnose je treba na novo vzpostaviti. In jih bomo. Človeku je treba dati pravo vrednost. Prepoznavati vse oblike nasilja nad žensko in otroki ter vzpostaviti odnos, kjer bo ženska (enako)vredna. Nočem več slišati krikov za štirimi stenami. Krikov groze. A jih slišim. Nočem gledati otrok z mrtvimi očmi. A jih vidim. In nočem več videti ženske, ki tepta druge ženske.
Verjamem, da bo kmalu (in ne enkrat) drugače. Ko bom jaz in ko boš ti – človek. In Ona še ni opravila svojega dela.